Trump za umazan zrak in čisto nacijo

Nekdanji Trumpov zaveznik Bob Corker je Belo hišo označil za »vrtec za odrasle«.

Objavljeno
10. oktober 2017 00.41
President Donald Trump boards Air Force One, Saturday, Oct. 7, 2017, in Andrews Air Force Base, Md., en route to a fundraiser in Greensboro, N.C.. (AP Photo/Carolyn Kaster)
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Donald Trump je našel novega nasprotnika­ za žolčne izlive kar v senatorju­ ­lastne stranke, podpredsednik Mike Pence pa priliva olja na ogenj spora med ameriško nogometno ligo in vladnim vrhom.­ To le prekriva resnično pomembne spremembe okoljske politike in politike priseljevanja.

Senator Bob Corker iz Tennesseeja je v zadnjih dneh izrazil nekajmesečno nejevoljo in zaskrbljenost republikancev v zgornjem domu nad predsednikom ZDA. Medtem ko drugi to počnejo za zaprtimi vrati, je Corker oznanil, da odhaja v politični pokoj, nato pa javno dejal, da Trump obravnava vlado kot resničnostni šov, »kot da vodi Vajenca«, ter opozoril, da z nepremišljenimi grožnjami drugim državam potiska svet »proti tretji svetovni vojni«. Ko ga je Trump napadel s serijo žaljivih sporočil na twitterju, je Corker v ostrem odgovoru za New York Times dejal, da je Bela hiša postala »vrtec za odrasle«, v katerem mora osebje brzdati predsednikove vzgibe, v nedeljo pa je »nekdo očitno zamudil na svojo izmeno«.

Na videz bizaren spor na desnici ni nedolžen, saj Corker vodi senatni odbor za zunanje zadeve in je bil še nedavno kot eden redkih v prijateljskih odnosih s predsednikom. Poleg tega bo še otežil uresničevanje Trumpovih političnih želja v kongresu, saj ob tesni večini v senatu lahko izgubi le tri glasove desnice.


Bob Corker Foto: Reuters

Kako majava je republikanska večina, se je pokazalo pri neuspešnem rušenju zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. Protireformo je pokopal senator John McCain, še en republikanski senator v javnem sporu s Trumpom. To je bilo še pred Corkerjevim prestopom med upornike, ob njegovih številnih prijateljih v kongresu pa se celo predsednikovi sodelavci bojijo, da je Trumpova politična agenda praktično mrtva, vključno s čedalje bolj razvpito davčno reformo, ki jo že brez znotrajstrankarskega pričkanja čaka strma pot do sprejetja.

Sfižen dogovor

Nedeljsko pričkanje je zasenčilo tudi seznam zahtev, ki jih je Trump poslal v kongres in morajo biti izpolnjene za to, da bo podpisal morebiten dogovor o usodi »sanjačev«. Gre za stotisoče mladih Američanov, ki so jih starši kot otroke brez ustreznih dokumentov pretihotapili v državo, Obama pa jim je s predsedniškim ukazom dovolil bivati in delati v ZDA. Njegov naslednik je v začetku prejšnjega meseca preklical dovoljenje, kongresu pa dal šest mesecev časa, da doseže dogovor in z ustreznim zakonom legalizira položaj sanjačev (ime izhaja iz kratic zakonskega predloga, s katerim so že večkrat poskusili urediti njihovo usodo).

Trump je nekaj časa dajal vtis, da mu je mar zanje in je naklonjen njihovim prizadevanjem, seznam zahtev – denar za gradnjo spornega zidu na meji z Mehiko, odvzem denarja lokalnim skupnostim, ki ščitijo nedokumentirane priseljence, ter ukrepi za omejitev prihodov otrok iz Srednje Amerike – pa kaže, da ga ne zanima iskanje medstrankarskega dogovora.

Če so se priseljenski jastrebi na desnici prejšnji mesec bali, da bo predsednik po nenavadno prisrčnem srečanju z voditeljema demokratov v kongresu, senatorjem Chuckom Schumerjem in poslanko Nancy Pelosi, zavzel mehkejša stališča, si lahko oddahnejo. Schumer in Nancy Pelosi sta v nedeljo obsodila seznam kot napad na možnost dogovora. Bela hiša pa je branila nov zasuk k trdemu nacionalizmu kot nujno zaščito javne varnosti in delovnih mest za v državi rojene delavce.

Trump se tako vrača k svoji retoriki iz časov kampanje, ki jo uteleša sporna »muslimanska prepoved«, predsedniški ukaz o prepovedi vstopa v ZDA prebivalcem nekaterih predvsem muslimanskih držav. Nov zasuk bi lahko občutili tudi v Sloveniji, saj si Bela hiša prizadeva za ukinitev »loterije«, s katero vsako leto razdelijo približno 50.000 zelenih kart, stalnih dovoljenj za bivanje in delo v ZDA.

Penceova predstava

Kaj pomeni Trumpova novembrska zmaga, je pokazalo tudi včerajšnje oznanilo vrha okoljske agencije, da bodo ukinili Obamov program za znižanje toplogrednih izpustov iz premogovniških termoelektrarn. Odločitev sicer ni presenetila, saj je iz Bele hiše že marca prišel ukaz o preučitvi programa, ki ga je vrhovno sodišče že tako ustavilo, dokler ne razsodi o njegovi skladnosti z zakonodajo. Med tožniki proti ukrepu za manjše onesnaževanje je bil tudi takratni državni tožilec Oklahome Scott Pruitt, ki je pod Trumpom prevzel vodenje okoljske agencije. Danes naj bi se uradno odrekel programu, ki je bil ključen za ameriško zniževanje izpustov toplogrednih plinov, kritiki pa so zatrdili, da je to napad na premogovniški sektor in na tisoče delovnih mest. Zato pa bo Pruitt verjetno občutil svojo lastno šibo, saj so številne okoljske skupine in demokrati že napovedali tožbe.

Toda Bela hiša je v nedeljo poskrbela za drugačne skrbi. Podpredsednika Mika Pencea so poslali na tekmo ameriškega nogometa v domačo Indiano. Ko so številni igralci gostujočega moštva iz San Francisca med himno pričakovano pokleknili, kar je iz protesta proti rasni neenakosti v državi po Trumpovi obsodbi preraslo v protest proti omejevanju pravice govora, je Pence zapustil stadion. Očitno zrežirana predstava je dobila zanimiv zasuk, ko so mediji izračunali, da sta samo Penceova letalska poleta stala davkoplačevalce slabih četrt milijona dolarjev.