Trumpov bojni ples okoli jedrskega sporazuma

Za zdaj ni zahteval ameriškega odstopa od sporazuma, je pa pozval kongres k sprejetju zakona za dodatna merila Iranu.

Objavljeno
14. oktober 2017 00.06
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York - Ameriški predsednik Donald Trump včeraj ni potrdil, da Iran uresničuje zapovedi iz jedrskega sporazuma. Hkrati (še) ni zahteval ameriškega odstopa od sporazuma, na prvi pogled se celo zdi, da bi lahko imela večje posledice morebitna uvedba sankcij proti iranski revolucionarni gardi

Trump je v ostrem govoru, v katerem je naštel vrsto napadov na ZDA, za katerimi naj bi bile iranske oblasti, znova označil jedrski sporazum, ki naj bi preprečil perzijsko jedrsko oboroževanje, za »enega najslabših in najbolj enostranskih poslov, v katere so se kadarkoli vključile ZDA«. Toda tokrat ni zahteval ameriškega odstopa od njega, ampak je pozval kongres, naj sprejme nov zakon, s katerim bi uvedli dodatna merila za Iran, njihova kršitev pa bi pomenila avtomatsko uvedbo sankcij. Med novimi določili si želi nadaljevanje iranskega razvoja in preizkušanja programa balističnih izstrelkov, morebitno zavrnitev ameriških zahtev po podaljšanju sedanjih omejitev za proizvodnjo obogatenega urana ter morebitno ugotovitev ameriških obveščevalcev, da bi Iran lahko v manj kot letu dni izdelal jedrsko orožje.

»Ne bomo nadaljevali po poti, ki se konča s še več nasilja, še več ustrahovanja in resno grožnjo z iranskim jedrskim prebojem,« je Trump napovedal novo strategijo Bele hiše za odnose s Teheranom. Ta naj bi bila usmerjena v »preprečevanje rušilnega vpliva iranske vlade in omejevanje njene agresivne politike, še posebej podpore terorizmu in vojaškim milicam«, so sporočili iz Bele hiše.

Pobuda je zdaj v rokah kongresa, ima 60 dni časa, da se odzove na predsednikovo odločitev o iranskih kršitvah sporazuma in morebiti ponovno uvede sankcije. Trump je sicer v izbrani in zelo majhni skupini ljudi, ki menijo, da Iran ne izpolnjuje določil jedrskega sporazuma. V začetku meseca sta tudi načelnik vrhovnega poveljstva, general Joseph Dunford, ter obrambni minister James Mattis potrdila iransko izpolnjevanje dogovora. Slednji je celo menil, da je ohranitev dogovora »v najboljšem interesu države« in da bi moral predsednik potrditi njegovo izvajanje, če ni dokazov o kršitvah.

»Ne bomo nadaljevali po poti, ki se konča s še več nasilja, še več ustrahovanja in resno grožnjo z iranskim jedrskim prebojem,« je Trump napovedal novo strategijo Bele hiše za odnose s Teheranom. Foto: Brendan Smialowski/AFP

Jeza Teherana

Trde besede ameriškega predsednika so naletele na odobravanje le pri konservativni vladi Benjamina Netanjahuja v Izraelu, iz Evrope, ki pospešeno sklepa posle s Teheranom, se je nemudoma usul plaz kritik. Odločitev vidijo kot del Trumpove nacionalistične in etnocentristične politike »Najprej Amerika«, s katero serijsko ruši mednarodne dogovore. V Teheranu so se jezno odzvali. Iranski predsednik Hasan Rohani je zatrdil, da izpolnjuje vse zaveze iz sporazuma, ter poudaril, da so »ZDA danes bolj same kot kdaj prej in bolj same v svoji zaroti proti iranskemu ljudstvu«, ter dodal, da je sporazum veliko bolj trden, kot si misli Trump. Številni analitiki poudarjajo, da so ZDA enkrat že razveljavile dogovor z državo, ki si je prizadevala za jedrsko oborožitev. Dobrih deset let pozneje smo sredi velike mednarodne krize z jedrsko Severno Korejo, ki razvija medcelinske rakete. Propad dogovora z Iranom bi pomenil, da bi mednarodna skupnost izgubila možnost nadzora, Pjongjang pa je dokazal, da tudi sankcije ne morejo preprečiti nadaljevanja jedrskega programa.

Desnica ima v kongresu sicer večino, toda tudi med zmernimi republikanci ni apetitov po poseganju v težko izpogajan sporazum JCPOA, ki sta ga skupina P5+1 (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija) in EU leta 2015 sklenili s Teheranom in naj bi preprečil perzijsko jedrsko oboroževanje. Demokrati, ki ga vidijo kot del dediščine Baracka Obame, so medtem strnili vrste in ga v celoti podpirajo, tudi redki uporniki izpred dveh let, kot je senator Chuck Schumer iz New Yorka, ki mu je pred dvema letoma (pod vplivom Izraela) nasprotoval. Zato se zdi malo verjetno, da bi v senatu lahko zbrali potrebnih 60 glasov za obsežne posege v dogovor. Bob Corker, republikanski predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko, je sicer napovedal predlog zakona, s katerim naj bi podaljšali časovni rok za predsednikovo potrjevanje izvajanja sporazuma s treh mesecev na pol leta in ga tako nekoliko umaknili Trumpovi pozornosti.

Nevarnost posegov

Prav tako bi lahko z zakonskimi dopolnili uvedli nekatere dodatne varovalke, ki jih želi Trump. Iz Francije so nemudoma prišla opozorila, da morajo ravnati zelo previdno in ohraniti strukturo JCPOA, saj bo drugače to zamajalo sporazum. Trump je sicer za dobro mero včeraj napovedal, da »bo dogovor razveljavljen, če s kongresom in zavezniki ne bomo našli rešitve«. Toda ameriški analitiki večinoma menijo, da je to še eno retorično napihovanje, saj enostransko tega ne more storiti, poleg tega je jasno, da bi to potisnilo ZDA v diplomatsko osamo. Tako naj bi v resnici dokazal volivcem, da se trudi uresničiti predvolilne obljube, a mu »politična elita« Washingtona (kongres) znova meče polena pod noge.

Ameriški politični komentatorji so včeraj predvsem opozarjali na Trumpovo pooblastilo finančnemu ministrstvu, da uvede sankcije proti vodilnim članom iranske revolucionarne garde in podjetij, ki so pod njenim nadzorom. To je vzporedna vojaška organizacija, ki je pod nadzorom iranskih verskih voditeljev in deluje tudi v tujini, v Iranu pa se je razrasla v mogočno vojaško in gospodarsko strukturo. Teheran se je odzval z grožnjo, da bi takšne sankcije pomenile vojno napoved. Ameriška vojska pa je včeraj sporočila, da »preučuje razporeditev svojih enot in ocenjuje načrte za odziv«.