Trumpova »sabotaža« zdravstvenega sistema

Bela hiša poskuša z ostrimi ukrepi prisiliti demokrate k pogajanjem o zdravstveni protireformi.

Objavljeno
17. oktober 2017 00.04
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – »Z Obamacare je konec, reforma je mrtva, sploh ne vem, zakaj omenjamo to besedo,« je včeraj oznanil Donald Trump. Ameriški predsednik je prejšnji teden sprejel ukrepe, s katerimi je udaril v jedro zdravstvene reforme predhodnika Baracka Obama in sprožil ogorčene odzive.

»Kdo bi si mislil, da je zdravstvo tako zapleteno,« je pred tedni dejal 45. predsednik ZDA, v četrtek pa premagal lastne dvome in se po polomu republikanske zdravstvene protireforme v senatu lotil lastnoročne demontaže Obamovega zdravstvenega sistema. Najprej je s predsedniškim ukazom začel postopek za razgradnjo minimalnih meril, kaj vse morajo vsebovati zdravstvena zavarovanja, in omogočil ponovno uvedbo tako imenovanih odpadnih zavarovanj. Ta so bila pogosta pred Obamovo uvedbo zakona o dostopni oskrbi (ACA), zanje pa je značilno, da so poceni in na videz zagotavljajo zdravstveno zavarovanje, v resnici pa se v primeru resnejših bolezni pogosto pokaže, da ne pokrivajo stroškov zahtevnega zdravljenja.

Ukaz še nima neposrednih posledic, saj bo trajalo nekaj časa – po različnih ocenah več mesecev –, da ustrezne vladne agencije skladno z željami predsednika izdelajo pravila za pripravo novih zavarovanj. Trump se je pohvalil, da bo omogočil cenejša zavarovanja milijonom, ki imajo zdaj težave s plačilom premij. Toda hkrati bo to po mnenju strokovnjakov tvegana stava, saj bodo v primeru hujših poškodb in težjih bolezni dobili zabeljene račune. Ta pičla zavarovanja bi lahko mlade in zdrave odvrnila od dražjih, obsežnih zavarovanj, ki jih potrebujejo ljudje s kroničnimi boleznimi in težji bolniki. To bi le še povečalo pritisk na zavarovalnice, da zvišajo njihovo ceno, strokovnjaki pa opozarjajo na »spiralo smrti«, ko vse višje cene odganjajo vse več ljudi, kar zvišuje cene za tiste, ki najbolj potrebujejo zavarovanja in so največji strošek za zavarovalnice.

Ukinitev subvencij

Slovesno podpisovanje ukaza je bil le uvod v precej bolj usodno odločitev, saj je iz vlade nekaj ur kasneje prišlo sporočilo, da bodo prenehali izplačevati subvencije zdravstvenim zavarovalnicam, s katerimi so zniževali cene zavarovanj na zdravstvenih tržnicah posameznih zveznih držav in na zvezni tržnici. Kongres v svojih letnih proračunskih razrezih nikoli ni določil denarja zanje (čeprav jih je ACA uzakonil), predsednik Obama pa je kljub vsemu odobril njihova plačila. Pravni prepir se še vedno prebija skozi sodni sistem, subvencije pa so bile ves čas v rokah predsednika. Zato je ob vseh kritikah Trumpa na račun Obamacare po svoje presenetljivo, da je za njihovo ukinitev potreboval devet mesecev.

Liberalni komentatorji so odločitev označili za sabotažo zdravstvenega sistema. Po napovedih se bodo mnoge zavarovalnice umaknile z zdravstvenih tržnic, kar bi lahko povzročilo njihov zaton. Neodvisni kongresni urad za proračun (CBO) predvideva, da bo zaradi ukinitve subvencij cena najbolj priljubljenega srebrnega programa višja v povprečju za 20 odstotkov. Mnoge zavarovalnice so že pred tem ukrep vračunale v napovedi cen, Bela hiša pa je to precej cinično uporabila kot dokaz, da Obamov sistem ne deluje in da je poseg nujen. Trump ga celo poskuša presukati v simbol čiščenje koruptivne politike, padec cen vrednostnih papirjev zdravstvenih zavarovalnic, ki ga je povzročil, pa kot pozitiven ukrep. Včeraj je poudarjal, da so »zavarovalnice obogotale z Obamacare« in da so si z donacijami politikom – po njegovih besedah predvsem demokratskih – kupovale dostop do denarja davkoplačevalcev.

Predsednik je zadovoljen

Ironija je, da bo ukinitev subvencij zaradi posledičnega naraščanja cen zavarovanj in obveznih izplačil zvezne vlade vsem, ki zaslužijo manj od 400 odstotkov meje revščine (to je manj kot 48.240 dolarjev na leto), povzročila večje stroške za zvezno vlado. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se zvezni dolg v prihodnjih desetih letih povečal za 194 milijard dolarjev. Hkrati bodo najbolj prizadeti predvsem samozaposleni in ljudje s srednjimi (nad omenjenimi 48.240 dolarji na leto) in višjimi dohodki, kar je tako rekoč opis republikanskih volivcev. Na tržnicah zdravstvenih zavarovanj je okoli devet milijonov ljudi, ki ne prejemajo davčnih olajšav in ki veljajo politično za bolj naklonjene desnici. Predsednikove odločitve jim bodo povzročile veliko težav leta 2018, volilnem letu.

Trump očitno pričakuje, da bodo za svoje težave še naprej krivili Obamacare, ne republikance in da se bodo demokrati ob vse težjih razmerah v zdravstvenem sistemu začeli pogajati z desnico o njegovem reformiranju. To je tvegana stava. Bolj skrbi dejstvo, da sta zadnja ukrepa zamajala celoten sistem, ki je poskrbel za ustrezno zdravstveno zavarovanje okoli dvajset milijonov Američanov. Šest zdravniških združenj je v skupni izjavi zapisalo, da pričakujejo »precejšnje težave za ženske in starejše, bolj bolne Američane, ki se bodo morali spopadati z večjimi stroški in manj izbire pri iskanju zavarovanj«. Trumpa takšne napovedi ne skrbijo. »Zelo sem zadovoljen s tem, kar sem naredil,« je včeraj sporočil volivcem.