Tiskane izdaje
Več kot 200 pridržanih protestnikov, ki so včeraj pristali v priporu, se je balo prav tega, kar se je dogodilo za washingtonskimi ograjami in varnostniki.
Predsednik Donald Trump je namreč le nekaj ur po prisegi na bibliji in nagovoru ljudstva, še preden se je s prvo damo Melanijo odpravil na tri inavguracijske plese, začel iskati načine za rušenje zapuščine sedaj že bivšega ameriškega predsednika Baracka Obame. Med ukrepi, ki jih izpostavljajo v britanskem časniku Guardian sta začetek projekta izgradnje novega raketnega ščita, ki nakazuje novo dobo protekcionizma, in poskusa razveljavitve zdravstvene reforme Obamacare.
Danes zjutraj se je tako podpisal pod izvršni ukaz, ki predvideva »čimprejšnjo razveljavitev« Obamove zdravstvene reforme, v vmesnem času pa ministrstvu za zdravje in različnim agencijam omogoča, da prenehajo izvajati tiste dele zakona, ki povzročajo visoke stroške proračunu.
Sprememba Obamacara je bila ena njegovih glavnih predvolilnih obljub, gre pa za začasni ukrep, saj bo ameriški kongres začel iskati način, kako reformo preklicati in jo nadomestiti z neko novo obliko zavarovanja. Zagotovo pa se bo Trump bolj oprl na trg zavarovalniških storitev, saj ukaz po poročanju Reutersa vsebuje poziv vladnim agencijam, naj spodbujajo razvoj prostega in odprtega trga pri zvezni ponudbi zdravstvenih storitev in zdravstvenega zavarovanja.
Protesti po vsem svetu
Trumpov mandat se je sicer začel z razbijanjem izložb, avtobusnih postajališč in zažigom limuzine, in končal v spopadih ovitih v dim solzivca. Protesti proti Trumpu niso bili izolirani samo na Washington, temveč so se preko noči razširili tudi po New Yorku, Dallasu, Chicagu, Portlandu in Seattlu, kjer se ena žrtev strelne rane še bori za življenje. Bes nad novo politično realnostjo pa so protestniki stresali tudi po ulicah Londona, Berlina, Milana, Hong Konga. Po svetu je bilo okoli 600 protestov. Med stotisočimi ali celo milijoni po svetu pa je bilo po podatkih oblasti zgolj peščica nasilnih.
Več sto tisoč ljudi se je v Washingtonu zbralo na pohodu milijona žensk, na katerem večinoma ženske izražajo nasprotovanje novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi njegovih stališč do žensk in drugih skupin. Feministična pisateljica in pionirka feminističnega gibanja v ZDA, 82-letna Gloria Steinem je v govoru izpostavila starostno in drugo raznolikost udeležencev. »To je izliv energije in resnične demokracije, ki je v svojem dolgem življenju še nisem videla,« je dejala zbranim pri travniku National Mall. Trumpov inavguracijski govor je kritizirala z besedami, da je pokazal njegove značajske pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da ne razlikuje med domišljijo in resničnostjo.
35-letna Mehičanka Carolina Hernandez, ki dela v Sydneyu, je dejala, da se je pohoda udeležila iz protesta proti sovraštvu in fanatizmu, ki ga je zanetil Trump. Protest je bil načrtovan tudi v Ljubljani, a organizatorji niso pravočasno dobili dovoljenja.
V Washington so protestniki drli z avtobusi, vlaki, avtomobili in letali. Vrnili so se tudi domačini, ki so se v petek umaknili pred Trumpovo inavguracijo. »Tu sem zaradi mame, zaradi družine, zaradi homoseksualcev in vseh drugih ljudi, katerih glas se skuša s Trumpovo zmago utišati,« je za STA dejala Zhena iz Minneapolisa v Minnesoti. »Prišli smo zaradi Trumpa, pa tudi zaradi republikancev, ki nadzirajo kongres,«je dodala Joy iz Orlanda na Floridi.
»Vse kar smo slišali doslej od Trumpa in republikancev nam daje slutiti, da ne bodo podpirali pravic žensk. Če ne bodo, potem bodo čez dve leti odšli. Najprej iz kongresa, potem pa še iz Bele hiše,« je pribila Emma iz Seattla v državi Washington.
Edgar iz prestolnice Washington je razložil, da je prišel, ker podpira ženske. »Imam mamo, sestro in babico in mi ni vseeno,« je povedal eden od številnih moških udeležencev protesta, ki je v soboto preplavil Washington.
»Dovolj nam je ignorantskih državljanov. S Trumpovo zmago je to preseglo vse meje. Govoril je o katastrofi, ampak ta se bo zgodila z njim na oblasti. Če misli, da je njegova pot pravi recept za ureditev tega, kar v Ameriki ne deluje, se hudo moti,« sta dejala Josh iz New Yorka in Susan iz Tennesseeja.
»Tu smo zato, da opozorimo Trumpa in republikance v kongresu, da so pravice žensk pomembne in da naj pazijo, koga bodo dali pred vrhovno sodišče ter kakšne zakone bodo sprejemali. Če bodo skušali omejiti pravico žensk do njihovega telesa teles, do izobraževanja in če bodo izključevali drugačne, potem lahko računajo, da ne bodo dolgo na oblasti,« je za STA povedala Nicole iz bližnjega Arlingtona. Na vprašanje kaj jo najbolj moti pri novem predsedniku pa je izjavila, da nima tako velikega papirja.
Prizanesljivost do prve dame
Udeleženci protestov Trumpa očitno ne marajo, a večina nima nič proti novi prvi dami ZDA slovenskega rodu Melanii Trump. Na vprašanje, kaj meni o novi prvi dami, je Nicole zagotovila, da je presunljivo lepa in lepo nosi obleke. »Malce se mi pa smili, da so jo vrgli v to zmešnjavo in še posebej zato, da mora iti vsako noč v posteljo s tem,« je dodala Jen iz Virginije.
»Po pravici povedano ne vem dovolj o njej, da bi ji lahko sodila, vendar pa upam, da se bo s takšnim možem znala postaviti za svoje pravice. Res mora biti stresno in želim ji vso srečo, pa je povedala Susan iz St. Louisa.
Trumpova Bela hiša se upira poročilom, da je bil Washington v soboto veliko bolj poln kot v petek, ko je Trump prisegel kot 45. predsednik ZDA. Opozarja na to, da ni uradnih ocen, čeprav pa so bile razlike očitne.
V petek so bili vagoni podzemne železnice bolj ali manj prazni. Domačini so odšli, Trumpovi privrženci, ki so prišli iz vseh koncev ZDA, pa jih niso uspeli napolniti. V soboto je podzemna železnica pokala po šivih. Še posebej proti koncu protesta je bilo treba na prostor v vlaku počakati kar nekaj časa.
Takoj po Trumpovem govoru v petek se je množica, v kateri naj bi bilo 250.000 ljudi, hitro porazgubila in večji del mesta stran od avenije Pensilvanija je bil prazen z izjemo protestnikov. V soboto se je množica razlila od avenije Constitution, kjer je potekal glavni del pohoda od kongresa navzdol proti Beli hiši, tri avenije proti severu in nato naprej.
»Sramotno in lažnivo« poročanje medijev o inavguraciji in protestih je v soboto zvečer jezno kritiziral tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer. Zagotovil je, da je Trumpovo inavguracijo gledala največja množica v vsej zgodovini. Podobe praznega prostora na National Mallu pa naj bi bile posledice tega, da so zaščitili travo z belo podlago in je praznina bolj izstopala.
Mediji naj bi tudi lagali, da je Trump iz Ovalne pisarne odstranil doprsni kip borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega in o obisku Trumpa na sedežu Cie. Poudaril je, da uradnih ocen o množici na inavguraciji ali protestih ni, vendar naj bi v petek s podzemno železnico potovalo več kot pol milijona ljudi. Medije je obtožil tudi, da niso pošteno poročali o govoru, v katerem naj bi Trump največ govoril o poenotenju države.
V petek so po Washingtonu hodili Trumpovi podporniki z rdečimi pokrivali z napisi, da bo Amerika spet velika. V soboto so prevladovala rožnata pokrivala v obliki mačje glave. Razlog je slavni posnetek Trumpa, ki so ga objavili med kampanjo in v katerem se hvali, da lahko sprio svoje slave ženske brez skrbi grabi za mednožje. V tem primeru je uporabil izraz pussy (muca).
Pohod za pravice žensk se je začel na travniku National Mall, kjer so znani in slavni, ki jih na Trumpovi inavguraciji ni bilo, opozarjali, da so se zbrali v imenu dostojanstva celotne nacije, za pravice, ki so pod udarom in proti delitvam ter nestrpnosti.
Igralka Ashley Judd je zagotovila, da jih ne bo nihče grabil za muce, transparentov s podobno vsebino pa je bilo malo morje. Govoril je tudi Michael Moore, glasbenica Madonna je v svojem slogu besno preklinjala novega predsednika, Alicia Keys je pela.
Po govorih se je začel pohod. Množica ljudi se je razlila po aveniji Constitution ter še po treh avenijah.
Trumpovi podporniki, ki še niso zapustili mesta, so se vidno ter glasno čudili dogajanju. Povodenj množic na mirnih pohodih po prestolnici in drugih ameriških mestih pa pri podpornikih demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton sprožajo tudi jezne odzive.
»Želela bi, da bi vsi ti ljudje prišli na volišča novembra lani,« je povedala gospa, ki ni želela izdati svojega imena. Clintonova je sicer preko twitterja podprla pohode brez takšne grenkobe.
Šef Cie še ni potrjen
Trump je sicer včeraj najprej moral podpisati poseben zakon, ki omogoča upokojenemu generalu Jamesu Mattisu, da zasede položaj obrambnega ministra ZDA. Veljavna zakonodaja veleva, da vojaki ne smejo voditi Pentagona najmanj sedem let po koncu aktivne službe. Kongres lahko potrdi izjemo, z 98 glasovi za in enim proti, tudi naredil. Kot poročajo tuje agencije tudi demokrati upajo, da bo general znan pod nazivom "besni pes" znal krotiti Trumpa pri kakšnih nepremišljenih odločitvah. Z 88 proti 11 je senat potrdil tudi upokojenega generala Johna Kellyja na položaj ministra za domovinsko varnost. Zaradi nasprotovanja demokratov pa kongres ni potrdil kongresnika Mika Pompea na položaj direktorja Cie, ker menda še ni dovolj preverjen. Trump zaradi tega danes najverjetneje ne bo opravil prej napovedanega obiska sedeža Cie v Langleyju v Virginiji.
Politični odzivi
Rusija ne pričakuje, da se bodo bilateralni odnosi z ZDA z novim predsednikom nenadoma izboljšali. Predajati se iluzijam bi bila velika napaka, so sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin bo sicer v naslednjih dneh telefoniral Trumpu, kar je kot je dejal protokolarna obveznost, konkretno srečanje pa še ni načrtovano.
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da odnosi z ZDA v bodoče ne bodo nič manj pomembni, kot so bili v preteklosti. Dodala je, da si bo prizadevala za dobre odnose s Trumpom na podlagi skupnih vrednot. Trump je ob petkovi prisegi jasno ponovil svoja prepričanja, bo pa vsem lažje, če bodo delovali skupaj na podlagi skupnih vrednot. To velja tako za mednarodno trgovino kot obrambno politiko, je še dejala kanclerka.
Pomen sodelovanja je izpostavila tudi britanska premierka Theresa May, ki jo bo Trump sprejel v petek. To bo tudi prvo srečanje s kakim tujim voditeljem, odkar je prevzel položaj. 31. januarja pa bo Trumpa obiskal mehiški predsednik Enrique Pena Nieto.
Mayeva je v ospredje odnosov s Trumpom postavila pomen Nata in EU ter napovedala, da bo novega predsednika na pomen obeh povezav opozorila že na njunem srečanju. Kot je ocenila za Financial Times, bo Trump kljub svojim drugačnim napovedim prepoznal pomen Nata.» Verjamem tudi, da bodo ZDA prepoznale pomen sodelovanja, ki ga imamo v Evropi, da zagotovimo skupno obrambo in varnost,« je dejala.
Nekoliko manj optimistični so evropski poslanci. »Še vedno nismo opustil upanja, da bo predsednik Trump drugačen kot Trump v volilni kampanji,« je dejal predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose z ZDA David McAllister.
»Predsednik Trump bo velik izziv za EU, ko bodo na mizi okoljevarstvena vprašanja, zunanja politika, trgovina,« je dejal Jeppe Kofod, podpredsednik delegacije za odnose z ZDA iz vrst S&D. Poslanka Viviane Reding (EPP), sicer večkratna evropska komisarka, pa glede novega ameriškega predsednika meni: »Odvisno, kaj mu bodo rekli prijatelji iz velikih podjetij: če bo v njihovem interesu izolacionistična politika ali ne, tega še ne vemo. Če bodo izgubljali denar, si bo premislil.« Ugiba tudi, ali bo Trump lahko rešil vprašanja neenakosti, s katerimi se spopadajo ZDA. »Močno dvomim,« je dejala in dodala:»In potem se bo zgodilo to, kar velikokrat vidimo: če ne moreš rešiti notranjih problemov, iščeš sovražnika zunaj.«
