Tiskane izdaje
»Sodelovanje je edina prava izbira za Kitajsko in ZDA,« je izjavil kitajski predsednik Xi Jinping med četrtkovimi uradnimi pogovori z ameriškim gostom Donaldom Trumpom. »Nič ni pomembnejše od ameriško-kitajskih odnosov,« mu je odgovoril Trump. To je bil temeljni okvir, znotraj katerega sta se voditelja pogovarjala o nizu najpomembnejših tem dvostranskega in globalnega pomena.
Visoko na seznamu njunih prioritet je bila, seveda, Severna Koreja, izjava ameriškega predsednika, da se bo »denuklearizacija zgodila, če bomo vztrajno delali na tem«, pa je nekoliko zmanjšala neposredno nevarnost oboroženega spopada na Korejskem polotoku.
Nikakršnega dvoma ni, da sta se predsednika povsem poenotila glede tega, da je treba doseči »popolno denuklearizacijo« Severne Koreje, vendar ostaja nejasno, kako nameravata sodelovati, da bi dejansko dosegla ta cilj. Na skupni novinarski konferenci (na kateri novinarji niso dobili priložnosti postavljati vprašanja) po koncu pogovorov sta Trump in Xi potrdila, da si bosta prizadevala za dosledno izvajanje sankcij OZN, vendar je ameriški predsednik ob tem opozoril, da se »čas izteka, da je treba hitro delovati in da je treba upati, da bo Kitajska hitreje ukrepala«.
Predsednika na novinarski konferenci, med katero ju niso »motila« vprašanja novinarjev. Foto:
Severna Koreja je pozorno spremljala srečanje in vsako besedo, ki jo je Trump izrekel od začetka svoje azijske turneje. V sredo so državni uradniki v Pjongjangu v pogovoru z novinarji ameriške televizije CNN opozorili, da jim »je dovolj« in da jih »ne zanima več, kaj še lahko zamomlja ta nori pes«.
Ostri komentar se je nanašal predvsem na Trumpov govor v južnokorejskem parlamentu, ki sicer ni bil tako izključujoč, kakor znajo biti njegova stališča do severnokorejskega vprašanja, je pa v njem vseeno brezpogojno zahteval razorožitev režima Kim Džong Una.
Sporočila iz Pjongjanga kažjo, da se tamkajšnji režim ne misli ukloniti zahtevam po ustavitvi svojega jedrskega in raketnega programa. Foto: Damir Šagolj/Reuters
»ZDA nam grozijo z jedrsko letalonosilko in s strateškimi bombniki,« so severnokorejski uradniki izjavili za CNN, »izziva nas z najbolj zlobnimi in ponižujočimi provokacijami, toda na njihove grožnje bomo odgovorili z nadaljnjo krepitvijo sile pravice, da bi izkoreninili razloge za agresijo in vojno«.
Med skupnim nastopom pred novinarji, zbranimi v Veliki palači narodov, Trump ni skrival, da ga je navdušil sprejem, ki mu ga je Xi pripravil v Prepovedanem mestu. Kitajskega voditelja je večkrat označil za »velikega predsednika« in celo eksplicitno pohvalil izvedbo kongresa Komunistične partije prejšnji mesec.
Trump za ameriški deficit v trgovini s Kitajsko očitno ne krivi več Pekinga, ampak svoje predhodnike. Foto: Aly Song/Reuters
Še več, izognil se je neposredni obsodbi Kitajske za trgovinski primanjkljaj, ki ga ZDA beležijo v izmenjavi z azijsko silo, in političnemu vodstvu v Pekingu celo izrazil priznanje, ker je našlo dober način za zaščito interesov svojega naroda. Ost kritike je namesto tega usmeril v svoje predhodnike, ki so, kakor je dejal, »dopustili, da se tako zelo oddaljimo od enakopravnosti«.
»Zagotovila bova, da bo [trgovina] pravična, kar bo odlično za oba,« je dejal Trump in potrdil, da ima »neverjetno tople občutke« do Xija, s katerim da ga povezuje »odlična kemija«.
Kitajski gostitelji so ameriškemu gostu pripravili podrobno zrežiran sprejem. Foto: Ng Han Guan/Reuters
Po tem sta predsednika napovedala podpis poslovnih sporazumov v skupni vrednosti 253 milijard dolarjev, pri čemer pa je ostalo nejasno, kolikšen del tega zneska se pravzaprav sploh nanaša na nove projekte. Seznam sporazumov vključuje izkoriščanje zalog plina na Aljaski in nekaj drugih energetskih projektov, nakup čipov za mobilne telefone ameriškega podjetja Qualcomm za kitajske proizvajalce Xiaomi, OPPO in Vivo, kitajski nakup Boeingovih letal in Teslinih avtomobilov, ter mnoge druge.
Nekatere ameriške ekonomske analitike je zaskrbelo, da bo že sama cifra 253 milijard dolarjev zasenčila dejanski problem − nezadostno odprtost kitajskega tržišča za tuje izdelke in storitve.
