Trumpovo »ustvarjanje« delovnih mest

New York – Revni beli Američani so novembra verjeli Donaldu Trumpu, da bo v ZDA pripeljal izgubljena delovna mesta, čeprav večina ekonomistov trdi, da je to skoraj nemogoče. Toda v zadnjih tednih s svojim »twitterskim predsedovanjem« trdi, da je rešil na tisoče delovnih mest.

Ameriška avtomobilska industrija je bila ena od osrednjih tarč Trumpove kampanje, med katero je obljubljal, da bo preobrnil njene poslovne navade. V torek je Ford presenetil z objavo, da tovarne manjših avtomobilov ne bo gradil v Mehiki, ampak bo 700 milijonov dolarjev namenil za tovarno električnih in samovozečih vozil, ki bo zvezni državi Michigan prinesla 700 novih delovnih mest. Še prejšnji mesec je vrh podjetja trdil, da se veseli sodelovanja z novo vlado, a se noče odpovedati 1,6 milijarde dolarjev vrednemu projektu.

Zdaj direktor avtomobilskega velikana Mark Fields pravi, da je odločitev »zaupnica« podjetništvu naklonjenemu okolju, ki ga ustvarja Trump z napovedmi o davčni reformi z nižjimi davki in o razgradnji stroge zakonodaje. Hkrati je poudaril, da z njim niso sklenili dogovora o posebnih privilegijih za podjetje. »Ford je svetovni proizvajalec avtomobilov, toda naš dom /.../ je tukaj, v ZDA,« je Fields zaigral na domoljubna čustva.

Le nekaj ur prej je prihodnji predsednik na družbenem omrežju sporočil, da General Motors (GM) enega od svojih modelov sestavlja v Mehiki in nato brez plačila davkov prodaja v ZDA, in zagrozil, da morajo vozila proizvajati v ZDA ali pa bodo plačevali uvozne dajatve. A hkrati je direktorico GM Mary Barra povabil v svoje posvetovalno telo za zaposlovanje. Iz družbe so hitro sporočili, da so vsa vozila chevy cruze, ki jih je omenjal Trump, narejena v zvezni državi Ohio.

Politične kupčije

ZDA prihajajo v obdobje, ko se prihodnji državni vrh neposredno in javno vmešava v poslovanje podjetij, ta pa se javno odzivajo na politična sporočila. »Iz pogovorov s poslovneži vem, da nobena velika družba noče biti del Trumpovih sporočil na twitterju,« pravi Gary Hufbauer iz mnenjske ustanove Peterson Institute for International Economics. Še posebno ker bo kmalu imel v rokah ameriško pravosodje, davkarijo, velike javne naročnike in nadzorne agencije.

Prihodnji predsednik se trudi ustvariti vtis, da je zaslužen za vse dobre novice zadnjih tednov. Od razvpitega dogovora v Indiani, ko naj bi rešil 1100 delovnih mest pred selitvijo v Mehiko, a se je kasneje pokazalo, da gre le za okoli 800 – v zameno za sedem milijonov davčnih olajšav v prihodnjih desetih letih. Dogovor še vedno ni dokončen, hkrati je podjetje Carrier napovedalo, da bo denar za gradnjo tovarne v Mehiki namenilo za avtomatizacijo proizvodnje v ZDA, kar pomeni manj zaposlenih.

Ko je telekomunikacijsko podjetje Sprint napovedalo odprtje 5000 novih delovnih mest v ZDA, si je Trump hitro prilastil zasluge. A so ga kritiki zavrnili, da je širitev del naložb 100 milijard dolarjev vrednega sklada, ki ga je ustanovila japonska finančna skupina SoftBank in še pred volitvami oznanila, da naj bi polovico denarja naložili v ZDA. Prvi mož skupine Masajoši Son je zasluge rade volje prepustil Trumpu, saj sta pravosodno ministrstvo in zvezna komisija za komunikacije enkrat že zavrnila združitev Sprinta in konkurenčnega T-Mobila, zdaj si želijo soglasje nove Bele hiše.

Podobno tudi odločitve avtomobilske industrije temeljijo na dogajanju na trgu, ne na željah predsednika. Nizke cene nafte so oslabile ameriško povpraševanje po manjših avtomobilih, kupci se vračajo h velikim in požrešnim. To pomeni, da se delovna mesta ne selijo iz Mehike v ZDA, Ford pa ne bo vlagal v tamkajšnjo proizvodnjo manjših modelov. »Ker je avtomobilska industrija vedno bila simbol trdnosti ameriške proizvodnje, Trump poskuša pokazati, da lahko vpliva nanjo in s pomočjo učinka domin tako tudi druge pripravi, da sledijo tej strategiji vlaganja doma,« meni Jeremy Acevedo, analitik spletnega trgovca z vozili Edmunds.

Sijoče stvari

Ena od predvolilnih obljub newyorškega milijarderja je bila prevrednotenje trgovinskih dogovorov. Največ kritik je namenil sporazumu Nafta z Mehiko in Kanado. Pred volitvami je grozil z uvedbo 35-odstotne uvozne dajatve za mehiške izdelke, toda njegov predlog reforme davčne zakonodaje nikjer ne omenja takšnih ukrepov. Dosedanje delovanje je politika palice in korenčka z vsakim posameznim podjetjem, kar po trditvah kritikov kaže na »tovariški kapitalizem z morebitnimi uničujočimi posledicami«.

Hufbauer se boji, da »twittersko predsedovanje« sproža velik odmev medijev, kar bo prihodnjega predsednika usmerilo proti novim tarčam. »Nekateri bi lahko dobili napačno predstavo, da je to način za ustvarjanje novih delovnih mest v ZDA,« previdno ugotavlja. David Dollar iz mnenjske ustanove Brookings Institution napoveduje, da tovrstno početje »ne bo imelo velikega učinka in ni skladno z dobro delujočim gospodarstvom«. V New York Timesu so prepričani, da »Trumpa hitro prevzamejo sijoče stvari, zlasti če odsevajo njegovo podobo«. Po njihovih besedah ga tako bolj zanima bahanje, da je rešil tisoč delovnih mest, kakor ustvarjanje političnih sprememb.