Tudi Slovenija na ameriškem seznamu porednih

New York – »Zavrnjen« je z velikimi rdečimi črkami zapisal newyorški tabloid Daily News. »Stoj, zahtevajo podlasice,« je konkurenčni Post udrihal po Združenih narodih. Američani niso zlahka sprejeli glasovanja generalne skupščine, s katerim je ta obsodila ameriško priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela.

Niso pomagale predsednikove grožnje, da bodo ZDA ukinile pomoč vsem državam, ki bodo glasovale za resolucijo, niti pismo ameriške veleposlanice pri Združenih narodih Nikki Haley, v katerih je članice svetovnega organizacije opozorila, da si bodo zapomnili glasove. V četrtek zvečer jih je 128 – med njimi tudi Slovenija – družno obsodilo ameriško odločitev, skupaj z ZDA je glasovalo le osem držav, poleg Izraela Gvatemala, Honduras, Toga in še nekaj južnomorskih otokov. Ameriški predstavniki so poskušali osamo največje svetovne sile prikriti tako, da so na svojo stran prišteli ne samo 35 držav, ki so taktizirale in ostale neopredeljene, temveč celo tiste, ki sploh niso glasovale. Tako Haleyjeva 3. januarja prireja sprejem »v zahvalo za vaše prijateljstvo do ZDA«, na katerega je povabljenih 64, ne osem držav.

Med njimi zagotovo ne bo Slovenije. Ne samo zato, ker je ta v četrtek tako kot tesna zaveznica ZDA Velika Britanija in velika večina članic EU obsodila ravnanje Bele hiše, slovenska vlada je sredi tedna sporočila, da nadaljuje postopek priznanja Palestine kot samostojne države (ta naj bi bil končan spomladi), kar je v nasprotju z željami Washingtona. Slovensko stališče je podobno opozorilom vplivnih članic EU, kot je Francija, da je skladno z resolucijami ZN položaj Jeruzalema nedoločen, mednarodna skupnost pa mora podpirati »dogovorjene parametre mirovnega procesa«, kot je dejal francoski veleposlanik pri svetovni organizaciji François Delattre in poudaril, da to še posebno velja za ZDA in njeno posebno vlogo v mirovnem procesu.

Načrtne grožnje

Ameriški odnos do Združenih narodov niha skladno z volilnimi rezultati, saj so republikanske vlade praviloma manj naklonjene »svetovni vladi«, kot volivci na desnici označujejo administracijo v newyorškem Zalivu želv. V februarski raziskavi javnega mnenja jih je le 16 odstotkov menilo, da ZN dobro rešuje težave, prav tako so precej manj naklonjeni ameriški pomoči v tujini. Trdo stališče Bele hiše je tako predvsem nagovarjanje domačih volivcev, še posebno ker jih večina podpira ameriško obrambo Izraela.

CNN je navajala ugotovitve proizraelske organizacije UN Watch, da je bilo od leta 2012 do 2015 97 resolucij ZN kritičnih do posamezne države, kar 86 odstotkov jih je bilo usmerjenih proti Izraelu. Ob dogajanju v Siriji, Severni Koreji, Venezueli ali Mjanmaru (vse so obsodile ZDA) so takšno razmerje ocenili za »nenavadno«.

Donald Trump se ne zmeni pretirano za »družabni klub«, kot je lani označil Združene narode, a hkrati ne prenaša nasprotovanja, zato njegove grožnje, da bo ukinil ameriško pomoč vsem, ki bodo glasovali proti ZDA. Najbogatejša država na svetu plačuje dobro petino od 2,5 milijarde dolarjev vrednega proračuna ZN, skupaj s podporo mirovnim operacijam in drugim programom pa vsako leto prispeva okoli deset milijard dolarjev. Hkrati namenja stotine milijonov za neposredno pomoč drugim državam, toda večina analitikov se strinja, da je ta namenjena za ohranjanje ameriških strateških interesov, zato ni pričakovati odločnih rezov. Poleg tega je bilo jasno, da se večina vlad na ameriške javne grožnje odzove ravno nasprotno (tako naj bi Kanada svoj glas proti resoluciji zaradi njih spremenila v nedoločeno), zato nekateri analitiki sklepajo, da je Bela hiša za domače potrebe načrtno spodbuja občutek, da se je svet obrnil proti njim.

Ohromeli proces

Na zunanjepolitičnem prizorišču je največja žrtev bližnjevzhodni mirovni proces, ki ga poskuša oživiti Trumpov svetovalec in zet Jared Kushner. Toda proces naj bi bil že tako povsem ohromel, saj je palestinski predsednik Mahmud Abas je prešibek, da bi sklepal pomembne dogovore, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa jih zdaj ne potrebuje, saj bi mu povzročili več težav kakor koristi. Abas je nemudoma sporočil, da Palestinci ne bodo sprejeli nobenega mirovnega načrta, ki ga bodo predlagale ZDA, saj »so se izkazale za nepoštenega posrednika«.

Palestinski predsednik se je po ameriški odločitvi znašel v še bolj težavnem položaju, saj je že pred tem iskal ravnotežje na vrvi, razpeti med oživljanjem sodelovanja s Hamasom, ki vlada v Gazi, in pričakovanji ZDA. Ob valu protestov v Gazi in na Zahodnem bregu pa nima veliko izbire. Odziv Netanjahuja je bil pričakovan, Združene narode je označil za hišo laži in zavrnil resolucijo. »Odnos številnih držav po svetu, na vseh celinah, do Izraela se spreminja zunaj zidov Združenih narodov, postopoma bo to prodrlo tudi v to hišo laži,« je bil odločen. Po njegovih besedah je »Jeruzalem prestolnica Izraela, pa če Združeni narodi to priznajo ali ne. Trajalo je 70 let, da so ga priznale ZDA, in trajalo bo še mnogo več let, da ga priznajo tudi Združeni narodi.«