Tujih nočejo, svojih ne izpustijo

New York – Ameriški guvernerji – velika večina z desnice – množično skačejo na vlak strahu pred skrajneži med sirskimi begunci. Že 27 jih je oznanilo, da v njihovi zvezni državi niso dobrodošli. Kongresniki so pred tem poskrbeli, da bo Bela hiša stežka zaprla največjo »reklamo« za nabor skrajnežev, ameriško taborišče ­Guantanamo na Kubi.

Od leta 2011 so ZDA sprejele le 1500 beguncev iz Sirije, Bela hiša pa je septembra napovedala, da bodo prihodnje leto odprli vrata približno 10.000 Sircem, ki bežijo pred nasiljem v njihovi državi. Toda po pariškem terorističnem napadu je 26 republikanskih guvernerjev razglasilo, da begunci v njihovih zveznih državah niso dobrodošli, pridružila se jim je tudi demokratka Maggie Hassan, guvernerka New Hampshira. Pri tem se tako kot Greg Abbott iz Teksasa sklicujejo na to, da bi lahko skrajneži »ameriško humanitarno sočutje izrabili za smrtonosno ogrožanje ­Američanov«.

Podobno se odzivajo republikanski predsedniški kandidati, ki so nemudoma pozvali predsednika Baracka Obamo, naj ustavi sprejemanje beguncev iz Sirije. Podvomili so tudi o trditvah Bele hiše, da natančno preverijo vsakega prosilca za azil, saj po njihovo ne obstaja dovolj podatkov, s katerimi bi lahko preverjali prišleke. Upor guvernerjev je sicer simboličen, saj po ustavi o sprejemanju ljudi v državo odločajo zvezne oblasti. Toda z metanjem polen, kot je ukinitev financiranja programov nastanitve beguncev, lahko močno otežijo delo Beli hiši.

Oranžna sramota

Obratne razmere veljajo pri dolgoletnem madežu na ugledu ZDA, taborišču za ujetnike vojne proti terorizmu, ki od leta 2002 deluje v ameriškem pomorskem oporišču Guantanamo na Kubi. Obama poskuša od leta 2009 uresničiti predvolilno obljubo, da ga bo zaprl, a kongres to vztrajno preprečuje. Pred dnevi so v zakon o obrambnem proračunu znova nakopičili pravne ovire za njegovo zaprtje. Dokument, ki so ga v obeh domovih sprejeli s podporo obeh strank, med drugim onemogoča financiranje premestitev ujetnikov na ozemlje ZDA.

Po Washingtonu že nekaj časa kroži napoved, da naj bi predsednik poslal kongresu nov predlog, kako končati mučno zgodbo. Toda že pred pariškim napadom so politični analitiki menili, da ob nasprotovanju republikancev in dela demokratov nima možnosti za uspeh. Ob letošnji razpravi o obrambnem proračunu, ki ga je Obama enkrat že zavrnil s predsedniškim vetom, je prerekanje o izogibanju proračunskemu varčevanju zasenčilo vse druge skrbi. Celo kongresniki, ki podpirajo zaprtje Guantanama, so ga le redko omenili in prezrli, da je to bila praktično zadnja priložnost za uresničitev Obamove obljube.

Bela hiša je napovedala, da bo predsednik v drugo potrdil 607 milijard dolarjev vreden obrambni proračun, saj naj bi vseboval preveč pomembnih postavk za še en veto (poleg tega bi ga v drugo kongresniki bržčas preglasovali z dvotretjinsko večino). Tako bo poleg prepovedi selitve ujetnikov v ZDA omejena tudi njihova selitev v nekatere tretje države, kot so Libija, Sirija, Jemen ali Somalija. Republikanci domnevajo, da jih bo morda poskušal obiti z neposrednim predsedniškim ukazom, kar so vnaprej označili za kršitev zakonov.

Sedanja vlada, ki dojema taborišče kot škodljiv simbol zlorab in zapiranja brez obtožnice (skrajneži pa ga uporabljajo kot učinkovito orodje za nabore), je v zadnjih letih poskušala zmanjšati število ujetnikov s selitvami. V nedeljo so v Združene arabske emirate preselili peterico Jemencev, ki so bili zaprti 14 let, ves čas brez obtožnice za zločinsko delovanje. Po vojaških dosjejih, ki so prišli v javnost, naj bi peterico leta 2001 zajeli na afganistanskem območju Tora Bora, kamor so se po padcu talibske države zatekli številni borci.

Večni zapor

Na Kubi ostaja 107 ujetnikov, po neuradnih podatkih naj bi za 17 že potekal proces za njihovo preselitev v tretjo državo. Za 59 velja priporočilo, naj jih ne selijo, 48 naj bi jih odšlo, ko bodo izpolnjeni varnostni pogoji v državi, od koder izvirajo. Ker jih je večina iz Jemna, ki ga pretresa državljanska vojna, to pomeni odhod v tretjo državo. Po trditvah New York Timesa naj bi bila nedeljska selitev plod majskega srečanja Obame z voditelji zalivskih držav, ko naj bi ob robu razprave o jedrskem sporazumu z Iranom pritisnil nanje, naj sprejmejo ujetnike iz Guantanama.

Kakšna bo usoda 59 ujetnikov, ni jasno. Bela hiša naj bi razmišljala o njihovi selitvi v ZDA, toda zaradi novih omejitev ima zvezane roke. Po pariški tragediji se ne zdi, da bi Obama poskušal s predsedniškim ukazom obiti kongres. Toda tudi ob njihovi preselitvi in zaprtju zloglasnega taborišča na Kubi bi na desetine ljudi ostalo zaprtih, ne da bi jih česarkoli obtožili in preverili njihovo krivdo na sodišču. V večnem priporu so samo zato, ker se nekomu zdijo »preveč nevarni«.