Tiskane izdaje
Turška vojska je kurdske cilje v Afrinu s topništvom obstreljevala že ves prejšnji teden, v soboto pa je Ankara tudi uradno sprožila vojaško operacijo, ki so jo generali precej neposrečeno poimenovali Oljčna vejica. Iz turških vojaških oporišč je nad severozahod Sirije poletelo več deset turških lovcev in bombnikov, ki so po uradnih podatkih zadeli 153 kurdskih ciljev – poročila s terena govorijo tudi o bombardiranju civilnih objektov in najmanj sedmih smrtnih žrtvah.
Po prvem valu topniških in letalskih napadov se je čez turško-sirsko mejo v spremstvu tankov in oklepnih vozil danes zjutraj odpravila tudi pehota, ki jo ob pripadnikih turških posebnih enot večinoma sestavljajo z vseh vetrov zbrani »ostanki« Turčiji zveste Sirske svobodne vojske (FSA).
Iz oči v oči si zreta
Turške oblasti so napad na kurdsko enklavo na severozahodu Sirije napovedale že pred šestimi dnevi, in sicer kot odziv na napoved ameriških poveljnikov mednarodne koalicije, da bodo skupaj s sirskimi Kurdi sestavili posebne obmejne enote. Te naj bi štele 30.000 vojakov in bile namenjene preprečitvi ponovnega vzpona samooklicane in vojaško že nekaj mesecev poražene Islamske države.
Geostrateški kaos
Koalicijsko namero je uradna Ankara razglasila za nacionalno grožnjo Turčiji, ki je z vojaškim razbitjem izgubila »strateško globino«, posledično pa je to okrepilo politično in vojaško krilo sirskih Kurdov in njihova prizadevanja po avtonomiji. Turčija je na svoje meje s Sirijo nemudoma poslala silovite vojaške okrepitve, hkrati pa je začela iskati podporo za vojaški naskok na sirske Kurde, ki jih Ankara že ves čas naslavlja za »teroriste«, le kot sirsko franšizo v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Turški viri zatrjujejo, da so soglasje za operacijo Oljčna vejica dobili iz Moskve, ki je bila zadnje dve leti ena izmed ključnih zaveznic sirskih Kurdov, v Afrin pa so bili po poročanju naših tamkajšnjih virov ruski vojaki navzoči še minuli teden.
S turškim vdorom v Sirijo se že tako zapleteni odnosi med različnimi stranmi najbolj krvavega konflikta našega časa še (mnogo) bolj zaostrujejo. Zdaj si v Afrinu nasproti prvič v zgodovini stojita dve najmočnejši vojski v Natu – ameriška in turška. V Moskvi se mora ob tem geostrateškem kaosu nekomu zelo sladko smejati.
Da so v Sirijo – iz turške vasice Gulbaba – vstopile tudi turške kopenske sile, je na današnji tiskovni konferenci v Istanbulu potrdil tudi predsednik turške vlade Binali Yildirim. Povedal je, da Turčija namerava v Afrinu poskrbeti za »varno območje«, in to kar 30 kilometrov globoko v sirskem ozemlju. Oglasil se je tudi predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je na srečanju v Bursi izrazil upanje, da bo vojaška operacija hitro končana, ob tem pa zagrozil Kurdom v Turčiji, ki napad na sirske brate razumejo tudi kot napad nase. »Če boste šli na ulice protestirat, se morate zavedati, da so oblasti za vašimi vratovi,« je Kurdom v Turčiji hladnokrvno zagrozil Erdoğan.
Erdoğanova grožnja
