Tiskane izdaje
Turške oblasti so po poldrugem letu »pomilostile« 1823 javnih uslužbencev, ki jih je režim predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana zaradi uporabe spletne aplikacije − ta naj bi bila povezana z domnevnim organizatorji poizkusa državnega udara − vrgel iz služb.
V tednih in mesecih po poskusu vojaškega državnega udara so turške oblasti v velikanski čistki odpustile ali suspendirale skoraj 160.000 javnih uslužbencev − med njimi so bili profesorji, učitelji, zdravniki, uradniki, vojaki in policisti. Več kot 50.000 ljudi je bilo zaprtih − številni brez obtožnic. Oblasti so zasegle tudi več kot 200.000 potnih listov.
Med »rehabilitiranimi« javnimi uslužbenci jih največ prihaja iz ministrstva za šolstvo. Oblasti so »rehabilitirale« tudi 458 policistov, ki se lahko v roku desetih dni vrnejo na svoja delovna mesta. Oblasti jim bodo izplačale plače za obdobje suspenza, do kakršnih koli odškodnin pa niso upravičeni. 1823 javnih uslužbencev je bilo odpuščenih, suspendiranih ali celo priprtih izključno zaradi uporabe spletne aplikacije ByLock, prek katere naj bi − med drugim − komunicirali tudi domnevni organizatorji puča. Toda aplikacijo so (ne le) javni uslužbenci na službenih in zasebnih računalnikih marsikdaj uporabljali generično − glavni tožilec sodišča v Ankari je že decembra razsodil, da je 11.480 ljudi aplikacijo uporabljalo nevede ali brez privolitve.
Izjema, ki potrjuje pravilo
Ponovna zaposlitev 1823 javnih uslužbencev − po poldrugem letu trpljenja − je sicer le izjema, ki potrjuje pravilo: turška oblast je poskus državnega udara izkoristila za celovit obračun z opozicijo, aktivisti, civilnimi gibanji in civilno družbe ter − z ostanki demokracije.
Po poskusu puča je uradna Ankara zaprla ali prepovedala 130 različnih medijev. Po podatkih Zveze turških novinarjev je trenutno v turški zaporih 160 novinarjev, ki jih je oblast obtožila sodelovanja s terorističnimi organizacijami ali »protiustavnega delovanja«. V Turčiji je po podatkih letnega poročila Komiteja za zaščito novinarjev (Committee to Protect Journalists) trenutno zaprtih več novinarjev kot kjer koli drugod po svetu − sledita Egipt in Kitajska. Število novinarjev za zapahi sicer nikoli ni bilo višje.
Zelo poveden primer Erdoğanovega pogroma nad mediji je tudi zgodba Mehmeta Altana in Sahina Alpaya, dveh novinarjev, ki sta bila obtožena povezav s terorističnimi skupinami in rušenja vlade, a je turško ustavno sodišče razsodilo, da morata biti zaradi kršenja njunih pravic izpuščena na prostost. A to se ne bo zgodilo: turško kazensko sodišče, ki je v hierarhiji sicer podrejeno ustavnemu, je v četrtek namreč odločilo, da morata novinarja ostati v priporu.
