Ukrajinska kriza: Natov »rdeči telefon«

Vse od začetka ukrajinske krize so odnosi med Natom in Rusijo praktično zamrznjeni. Zavezništvo je zato med zasedanjem zunanjih ministrov sprejelo nemški predlog, po katerem naj bi zaradi možnih nevarnih nesporazumov obnovili vsaj najbolj nujne vojaške »komunikacijske kanale«. Iz Moskve še ni odgovora.

Ukrajinska kriza ni zaostrila samo političnih stikov med Washingtonom, Brusljem in Moskvo. Zaradi vseh medsebojnih sporov, groženj, sankcij, premeščanja vojakov, poostrenega vojaškega letalskega in pomorskega nadzora nad Baltikom in v Črnem morju... je že nekaj časa močno okrnjena ali povsem prekinjena tudi večina drugih komunikacij med Natom in Moskvo, ki so zgledno delovale celo v časih najtrše hladne vojne. Novi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v torek med zasedanjem zunanjiih ministrov zavezništva sicer dejal, da vojaški stiki z Rusijo še obstajajo in da so še vedno odprti tudi »kanali za politični dialog«, vendar je bilo v njegovi izjavi zaznati več politične želje kot vojaške realnosti. Zavezništvo je namreč po ruski marčevski priključitvi Krima s 1. aprilom zamrznili vse vojaško sodelovanje z Rusijo, od junija v okviru sveta Nato-Rusija ni več nobenih srečanj na veleposlaniški ravni, tako med vrhom Apeca v Pekingu kot med srečanjem G 20 v Avstraliji pa je bilo zelo jasno videti, da zahodni zavezniki skušajo ruskega predsednika Putina kolikor je le mogoče izolirati in ga zaradi njegovega ravnanja v ukrajinski krizi potisniti čim bolj v kot.

Razmere postajajo iz dneva v dan bolj nevarne tudi zaradi vse pogostejših »bližnjih srečanj« Natovih in ruskih vojaških letal, ki za zdaj še vedno v mednarodnem zračnem prostoru demonstrirajo svojo vojaško moč. Ugledni staroste evropske politike, ki jim zagotovo ne manjka izkušenj iz časov hladne vojne, tudi zaradi takega vojaškega izzivanja že nekaj časa opozarjajo na nevarnost naključnega vojaškega incidenta, ki bi utegnil imeti povsem nepredvidljive posledice. Sprti strani bi zato morali v primeru, če res nista sposobni in pripravljeni poiskati diplomatske rešitve, čim prej vzpostaviti vsaj »komunikacijske kanale« za tisti nujen krizni dialog, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati nevarnost tovrstnih »incidentov«.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je zato med torkovim zasedanjem zunanjih ministrov predlagal sklep, s katerim so ministri pozvali vodstvo zavezništva, naj v odnosih z Rusijo kar se da hitro »poišče možnosti za obnovitev stikov na ravni vojaških ekspertov«. Po Steinmeierjevih besedah je namreč treba »v teh kritičnih časih zagotoviti vsaj minimalno izmenjavo informacij«. Načrti, kako naj bi Nato to dosegel, so po izjavah nemškega ministra še v začetni fazi, povsem negotovo pa je tudi to, ali se bo Rusija z njimi sploh strinjala. Vseeno pa bi bilo v sedanjih zaostrenih razmerah nujno doseči, da bi vojaški eksperti obeh strani izmenjevali vsaj informacije o predvidenih manevrih, preletih bojnih letal in obiskih vojaških ladij v tujih pristaniščih. Kajti Natove komunikacije z Rusijo so po besedah nemškega zunanjega ministra že zdrsnile celo pod raven tistih iz časov hladne vojne, negotove razmere, ko med sprtima stranema praktično ni več nobenih stikov, pa je nujno popraviti tudi iz varnostnih razlogov, ki so pomembni za ves svet in ne le za države, neposredno vpletene v konflikt.