Tiskane izdaje
Novico o smrti 90-letnega Fidela Castra, ki je na čelu gverilskega gibanja leta 1959 strmoglavil režim diktatorja Fulgencia Batista in na Kubi uvedel komunistično vladavino, je javnosti v petek zvečer po državni televiziji sporočil predsednik otoške države Raúl Castro, eden izmed Fidelovih soborcev iz najbolj zgodnjih let revolucije.
Na Kubi so danes razglasili devetdnevno žalovanje, pogrebna slovesnost bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago de Cuba. Do pogreba ne bo nobenih javnih dejavnosti in dogodkov, zastave na javnih stavbah in vojaških objektih pa bodo spustili na pol droga.
O pešajočem zdravju dolgoletnega voditelja Kube so mediji poročali že vse od leta 2006, ko je bil po operaciji, med katero so mu ustavili krvavitve v prebavnem traktu, prisiljen zaupati vodenje države pet let mlajšemu Raúlu, najprej začasno, dve leti pozneje pa tudi formalno.
Fidel Castro v družbi argentinskega revolucionarnega sopotnika Ernesta Che Guevare. Foto: Roberto Salas/AFP
Odtlej se je karizmatični voditelj, ki je po lastnih besedah preživel kar 638 poskusov atentata, za katerimi naj bi večinoma stale ameriške tajne službe, le redko pojavljal v javnosti, ob eni zadnjih tovrstnih priložnosti se je aprila letos udeležil kongresa kubanske komunistična partije. Sodržavljane je v zadnjih letih nagovarjal predvsem s svojimi časopisnimi kolumnami.
Fidel je po operaciji na črevesju leta 2006 predal vodenje države bratu Raúlu, najprej začasno, dve leti pozneje pa še uradno. Foto: Javier Galeano/AP
Komunistično Kubo pod taktirko bratov Castro so, med drugim, zaznamovala prizadevanja za širjenje revolucije po svetu in ostro nasprotovanje politiki velike severne sosede, Združenih držav Amerike. Državi sta se leta 1962, leto in pol po spodletelem izkrcanju s strani ZDA podprtih nasprotnikov komunističnega režina v Prašičjem zalivu, v eni najbolj vročih epizod hladne vojne zaradi raketne krize (namestitev sovjetskih raket na otoku) znašli na robu neposrednega vojaškega spopada, svet pa na robu jedrske apokalipse.
Istega leta so ZDA še zaostrile trgovinski embargo otoka, ki ostaja v veljavi tudi danes. Med državama je sicer v zadnjih letih zavel nekoliko toplejši veter, ki ga je (ne le) simbolično zaznamovala lanska vnovična navezava diplomatskih stikov in odprtje ameriškega veleposlaništva v Havani in kubanskega v Washingtonu.
Odhajajoči ameriški predsednik Barack Obama, ki je marca letos postal prvi voditelj ZDA, ki je v zadnjih osmih desetletjih obiskal Kubo, je sicer pozval h končanju embarga komunističnega otoka, a za to potezo ni dobil kongresnega soglasja. Kakšno pot v odnosih s Havano ubral njegov naslednik Donald Trump, za zdaj še ni znano.
Slednji je sicer v današnjem odzivu na Castrovo smrt dolgoletnega voditelja Kube označil za »brutalnega diktatorja« in obenem izrazil upanje, da Kubance zdaj čaka svobodnejša prihodnost. »Čeprav Kuba ostaja totalitarni otok, upam, da današnji dan napoveduje odmik od predolgo trajajočih grozot in pot v prihodnost, v kateri bodo čudoviti Kubanci končno zaživeli v svobodi, ki si jo tako zelo zaslužijo.«
Barack Obama je marca letos postal prvi ameriški predsednik, ki je po 80 letih obiskal Kubo. Foto: Carlos Barria/Reuters
Mešani odzivi
Smrt Castra sproža mešane odzive, medtem ko kubanski izgnanci v ZDA slavijo, so Kubanci doma zadržani. »Kubanci določene generacije se bodo verjetno odzvali s solzami v očeh in to je danes že videti. Odzivi drugih bodo verjetno na meji brezbrižnosti, spet tretji bodo verjetno v zasebnosti govorili, da je njegov čas že zdavnaj minil,« ocenjuje dopisnik BBC v Havani Will Grant.
Po drugi strani je na ulicah Miamija, kjer živijo številni kubanski izgnanci, po poročanju agencije Reuters opaziti slavje. Posnetek, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih, kaže množico ljudi, ki s kubanskimi zastavami plešejo na ulici. »Takšnega javnega odziva na Kubi ne bo, saj ga nihče ne bi prenesel,« ocenjuje Grant.
Pogovor z dolgoletnim dopisnikom Dela s Kube Tonetom Hočevarjem o Kubi pod Castrom in po Castru.
Prihajajo tudi odzivi državnikov po vsem svetu. Ruski predsednik Vladimir Putin je Castra označil za »simbol nekega obdobja«. »Ime tega pomembnega državnika se upravičeno smatra za simbol nekega obdobja v sodobni zgodovini sveta. Fidel Castro je bil iskren in zanesljiv prijatelj Rusije,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil iz Kremlja. »Fidel je vztrajal in utrdil svojo državo med najhujšo ameriško blokado. Nanj je bil vršen strašanski pritisk, a je vseeno povedel svojo državo na pot samostojnega razvoja," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax ocenil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Poudaril je še, da bo Fidel Castro vedno ostal velik politik, ki je pustil globok pečat v zgodovini človeštva.
Po oceni francoskega predsednika Francoisa Hollanda je Castro »poosebljal kubansko revolucijo, v vseh njenih upih in razočaranjih«.
Sožalje ob smrti dolgoletnega kubanskega voditelja je v imenu slovenske vlade njegovi družini izrazil tudi premier Miro Cerar, po čigar besedah bo Castro ostal v spominu kot ena tistih osebnosti, ki so pomembno krojile zgodovino Kube in sveta v drugi polovici dvajsetega stoletja in vse do danes. Predsednik Borut Pahor pa je poslal sožalno brzojavko svojemu kubanskemu kolegu Raúlu Castru.
***
Preberite še
• Portret Fidela Castra iz leta 2008, ko je tudi formalno prepustil vodenje države mlajšemu bratu. Portret izpod peresa Delovega nedanjega dopisnika s Kube Toneta Hočevarja je bil objavljen v Sobotni prilogi.
• Arhivski blog Svet in posvetno, v katerem je Tone Hočevar avgusta letos analiziral položaj na Kubi in Castrov vpliv v času praznovanja njegovega 90. rojstnega dne.
• Analizo naše sodelavke Zorane Baković o kitajsko-japonskem naložbenem prerivanju na komunističnem otoku v Karibskem morju.
• Poglejte tudi fotogalerijo Castrova Kuba.
