Uničevanje kulturne dediščine: sistematično brisanje zgodovine v Iraku

Islamska država v severnem Iraku pospešeno nadaljuje brisanje iraškega in regionalnega spomina. V ustvarjanju »točke nič« so pripadniki skrajne sunitske milice v Mosulu poleg več kot 100.000 knjig zadnje dni uničili tudi velik del artefaktov v znamenitem muzeju v središču drugega največjega iraškega mesta.

»Oh, muslimani, ti artefakti za menoj so bili maliki in bogovi, ki so jih, namesto Alaha, častili ljudje, ki so živeli pred stoletji. Naš prerok nam je ukazal, naj te kipe umaknemo. Tako kot so storili njegovi sledilci, ko so zasedli nove dežele,« v kamero na skrbno oblikovanem videoposnetku, ki ga je Islamska država v sredo poslala v svet, pove eden izmed skrajnežev in »poklicanih« uničevalcev zgodovine in civilizacije.

V uničevalnem pohodu po legendarnem muzeju so skrajneži natančno izbirali svoje »zgodovinske žrtve«. Drugega za drugim so s kladivi in skalpeli razbijali kipe in artefakte iz predislamskega obdobja – predvsem iz časa, ko so na območju današnjega Iraka živeli Asirci. Najstarejši artefakti, ki so jih pripadniki IS raztreščili pred kamerami, so bili stari okoli tri tisoč let; ustvarjeni so bili devet stoletij pred našim štetjem.

Podžiganje zla

»Ta napad je veliko več kot le kulturna tragedija – je tudi varnostno vprašanje, saj podžiga sektaštvo, nasilni ekstremizem in konflikt v Iraku,« je v prvem odzivu na barbarsko razbijanje zgodovine v mosulskem muzeju dejala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, ki je od varnostnega sveta Združenih narodov že zahtevala sklic izredne seje. S sedeža Unesca že več mesecev opozarjajo, da na območjih, ki so pod nadzorom Islamske države, že dlje časa poteka »velikansko kulturno uničevanje, ki bi lahko bilo eno najbolj uničujočih dejanj v zgodovini«. Še posebno kar zadeva uničevanje in sežiganje knjig. Pred meseci so skrajni islamisti že uničili tako imenovana Nergalska vrata, zdaj so napovedali še pohod na Ninive in Nimrud. V zadnjih mesecih so se številni artefakti znašli tudi na črnem trgu umetnin in arheoloških zbirk, na katerem naj bi bila Islamska država zelo aktivna, saj je ta posel sila dobičkonosen. Tudi zato so se že v prvih odzivih na videoposnetek iz muzeja v Mosulu pojavili dvomi, da so skrajneži res razbijali originale.

Fahrenheit 451

Prve novice o množičnem uničevanju kulturne dediščine v Mosulu so bile povezane ravno s knjižnicami in knjigarnami, ki so takoj po padcu mesta v roke sunitskih skrajnežev postale najlažje tarče predstavnikov samooklicanega kalifata. Po poročilih, ki po socialnih omrežjih prihajajo iz severnega Iraka, so skrajneži na znameniti mosulski ulici Al Nudžaifi požgali vrsto malih knjigarn. Vrhunec barbarstva je bil nedavni bombni napad na mestno knjižnico, v kateri je menda zgorelo kar 100.000 knjig, zemljevidov, transkriptov in dokumentov. Pripadniki IS knjige zažigajo tako rekoč ritualno, že v prvih tednih vladanja v Mosulu pa so se sistematično lotili tudi zapiranja izobraževalnih institucij; predvsem univerz in njihovih kampusov, kamor so se namesto študentov naselili borci IS in številni civilisti. »To je napad na civilizacijo kot tako. Popolnoma sem šokiran,« je novinarju ameriške tiskovne agencije AP v sredo povedal profesor z mosulske fakultete za arheologijo. »Z uničenjem vseh teh artefaktov ne moremo biti več ponosni na zgodovino Mosula,« je zgrožen dodal iraški profesor.

Mark Altaweel z arheološkega inštituta na univerzi v Londonu pa je za britansko televizijo Channel 4 včeraj izjavil, da po njegovem mnenju obstaja precejšnja verjetnost, da je bilo kar nekaj uničenih kipov replik. Nekaj kipov naj bi bilo premeščenih v Bagdad, nekaj se jih je menda že znašlo na črnem trgu. »Na posnetku lahko vidite kipe za železnimi rešetkami. Originali niso imeli rešetk,« je novinarjem povedal Altaweel.

Praksa različnih zavojevalcev

Brisanje zgodovine in ključnih sledi civilizacije je na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji na začetku 21. stoletja postalo tako rekoč praksa takšnih in drugačnih zavojevalcev. Vse skupaj se je začelo marca 2001, ko so talibi v afganistanski dolini Bamijan razstrelili dva velikanska kipa Bude, ter nadaljevalo z ropanjem in uničevanjem Iraškega nacionalnega muzeja v Bagdadu, ki se je začelo le nekaj ur po tem, ko so v iraško prestolnico prispele ameriške okupacijske sile. Te so nemudoma zavarovale ministrstvo za nafto, enega najbogatejših svetovnih muzejev pa so prepustile roparjem in uničevalcem. Enako se je dogajalo tudi drugod po Iraku – celo v nekdanjem Babilonu. Podobno usodo kot iraški nacionalni muzej je konec januarja 2011 na vrhuncu protestov proti predsedniku Hosniju Mubaraku doživel tudi čudoviti Egiptovski muzej v Kairu, v katerega so vdrli režimski nasilneži in ulični kriminalci ter ga dodobra izropali. Novo, morda najbolj temačno poglavje brisanja in uničevanja bližnjevzhodne zgodovine se je v zadnjih štirih letih izpisalo v Siriji, kjer je bil v številnih mestih – predvsem v Alepu in Damasku – med spopadi in ropanjem uničen velik del kulturne dediščine.