Tiskane izdaje
V svetu, v katerem se tveganje sprevrača v neznano, razvoj dogodkov pa izniči logiko, s katero lahko strokovnjaki predvidijo kar koli, poskuša Kitajska zadnje ostanke trdne normalnosti reševati s svojim običajnim ravnanjem. Denimo, z zapiranjem vseh, ki bi lahko družbo popeljali k določenemu exitu: izhodu.
Brexit in Donald Trump sta tako v resnici dva pomembna vzroka, zaradi katerih so v Hongkongu v četrtek obsodili tri aktiviste gibanja »Zasedi Central«. Devetnajstletnega Joshuo Wonga in 25-letnega Alexa Chowa zaradi nelegalne udeležbe na srečanjih in neodobrenega vstopa v poslopje območne vlade, 23-letnega Nathana Lawa pa zaradi spodbujanja drugih, naj se pridružijo nezakonitemu srečanju.
Gre za gibanje, ki je jeseni 2014 nepričakovano trajalo dolge tri mesece, gibanje, s katerim so hongkonški aktivisti za demokracijo in avtonomijo od vodstva v Pekingu zahtevali, naj se odreče novemu sistemu volilnega sistema za izvolitev predsednika hongkonške vlade, po katerem je lahko na čelo tega sedemmilijonskega mesta imenovan le posameznik, ki ga izbere kitajsko partijsko vodstvo. Aktivisti so zahtevali, da kandidate za to najvišjo funkcijo izbere pet milijonov hongkonških državljanov z volilno pravico, ne pa volilni komite 1200 članov, ki zastopajo interese Pekinga in hongkonške poslovne elite.
Odstranitev in ustrahovanje
Vsem trem bodo kazen izrekli prihodnji mesec. Lahko, da jih bodo obsodili na denarno kazen v znesku največ 5000 hongkonških dolarjev (650 ameriških dolarjev) ali na zaporno kazen do treh let. Ker sta Joshua Wong in Alex Chow organizatorja in vodji »revolucije dežnikov«, v zvezi s katero se kitajska oblast boji, da gre za zametek ene tistih »obarvanih revolucij«, s katerimi so v prejšnjem desetletju strmoglavili diktature v številnih državah, je glavni cilj vodstva v Pekingu, da ju odstrani s političnega prizorišča in hkrati ustrahuje vse tiste, ki morda načrtujejo proteste, podobne tistim, ki so se dogajali pred dvema letoma. Vse to je pravzaprav preventiva pred dejavniki brexita in Trumpa na kitajskih tleh.
Kitajski politologi in strokovnjaki za Evropo in ZDA priznavajo, da so bile vse njihove analize in napovedi v zvezi z britanskim referendumom in ameriško predvolilno kampanjo napačne. Kot pravi Wang Yiwei, profesor mednarodnih odnosov na univerzi Renmin, pa je še veliko pomembnejše to, da je večina strokovnjakov, in to tako tujih kot kitajskih, povsem napačno predvidela, kako bo globalizacija vplivala na politična stališča srednjega razreda.
Na samem začetku je globalizacija koristila izobraženemu srednjemu razredu, nato pa ga je začela ogrožati s premoženjskimi razlikami, medrasnimi napetostmi, imigracijsko krizo in terorističnimi napadi. Celo ko je vse to postalo očitno, še vedno nihče ni pričakoval, da se bo ta družbeni sloj tako silovito uprl tradicionalnemu političnemu establišmentu. »Nismo pričakovali, da bo imel ameriški odpor proti Washingtonu in Wall Streetu tako močan vpliv na predsedniške volitve,« pravi Jin Canrong, namestnik direktorja Centra za ameriške študije na univerzi Renmin.
Tudi ko je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying septembra lani Trumpove neprijazne opazke na račun Kitajske pokomentirala z besedami, da v Pekingu »bolj spoštujejo prevladujoče stališče ameriškega ljudstva«, zagotovo ni pričakovala, da se utegne to prevladujoče stališče tako zelo približati prav temu republikanskemu kandidatu.
Volitve za območni zakonodajni svet
In kakšno zvezo ima vse to s Hongkongom? Neposredno. Ko je kraljeva jahta z britansko zastavo in princem Charlesom na krovu 1. julija 1997 izplula iz hongkonškega pristanišča, ni nihče pričakoval, da se bo konec kolonialne vladavine dve desetletji pozneje sprevrgel v »revolucijo dežnikov«, gibanje »Zasedi Central« in celo ustanovitev politične stranke za vrnitev v status britanske kolonije kot prve faze popolne odcepitve od LR Kitajske.
Neposredno po britanskem referendumu so številne analize navajale, da lahko brexit Hongkong spremeni v največje svetovno središče korporativnega odvetništva, ki se bo menda začelo počasi umikati iz Londona, in da utegne kriza po brexitu močno okrepiti nekdanjo britansko kolonijo kot enega največjih finančnih vozlov.
A v Pekingu so dojeli, da ne smejo pričakovati pričakovanega. Nemudoma se je treba obrniti k nepričakovanemu, saj se prav v tej sferi skrivajo nevarnosti, kot je vzpon Donalda Trumpa.
Četrtega septembra bodo v Hongkongu volitve za območni zakonodajni svet, in čeprav se po takšnem izidu referenduma pričakuje, da se bo vloga Velike Britanije – kot tihe svetovalke demokratičnega tabora in zadnje zaščitnice človekovih pravic v tem sedemmilijonskem mestu – občutno zmanjšala, je vodstvo v Pekingu še toliko bolj zaskrbljeno zaradi vpliva samega brexita na hongkonške separatiste.
Prav Joshua Wong in Nathan Law sta aprila letos ustanovila stranko Demosisto, ki je izšla iz gibanja »Zasedi Central«. Medtem ko v latinizirani obliki njeno ime kaže na »ljudski odpor«, pomeni njeno kitajsko ime »volja ljudstva«. Program stranke je zelo ambiciozen, saj si je za cilj postavila vzpostavitev raznolikosti in avtonomnosti, kot poglavitne značilnosti Hongkonga, in vztrajanje pri pravici do samoodločbe. Demosisto je, kot pravijo njeni ustanovitelji, stranka mlade generacije, rojene po letu 1990, generacije, ki je odraščala pod kitajsko oblastjo in ki je zelo resno doživela obljubo o »eni državi – dveh sistemih«. Ko je spoznala, da se je to načelo skrčilo le še na prvi del formule, je postala radikalno uporniška in celo revolucionarna.
Pritisk in odpor
Nathan Law je eden od kandidatov za sedež v mini parlamentu in njegovi strankarski kolegi slutijo, da so ga obtožili prav zaradi tega, da bi onemogočili njegov vstop v zakonodajni svet. Če ga bodo prihodnji mesec obsodili, pa čeprav le na tri tedne zapora, ga bodo črtali s seznama kandidatov, nad Demosistom pa bodo izvajali različne pritiske v upanju, da bodo njegovi mladi voditelji omagali v boju proti območni korporativni eliti in pekinškemu političnemu jarmu.
Številni analitiki zdaj vodstvo v Pekingu opozarjajo, da bo pritisk povzročil le še močnejši odpor, vendar je v časih negotovosti glavni vladar strah. Kitajska je od vseh kandidatov za hongkonški mini parlament zahtevala, da pred vstopom v kampanjo podpišejo izjavo, da imajo Hongkong za neodtujljivi del LR Kitajske, ki si ne bo nikoli prizadeval za neodvisnost. Nathan Law in še dvajset drugih kandidatov iz demokratskega tabora so to zahtevo zavrnili. Tako je dejavnik nepredvidljivosti postal močan element hongkonškega načina delovanja. In vodstvu v Pekingu to niti najmanj ne ugaja.
