Tiskane izdaje
Južna Karolina je v soboto prinesla prvi volilni rezultat, kakršne si je jeseni zamišljala Hillary Clinton. Nekdanja prva dama je potolkla doslej trdoživega senatorja Bernieja Sandersa in ta ji le še s precejšnjim preobratom lahko prepreči zmago znotraj demokratske stranke. Medtem republikanski otroški vrtec na desnici tekmuje, kdo dlje in bolj sočno pljune.
Clintonova je Sandersu več kot vrnila za hud poraz v New Hampshiru, saj jo je podprlo skoraj trikrat več volivcev (zbrala je 73,5 odstotka glasov, senator le 26 odstotkov). Preizkusni kamen je bila že Nevada, kamor je Sandersova kampanja vložila precej denarja in energije, a se je uresničila napoved, da manjšine niso slišale opozoril senatorja iz bele Nove Anglije o nepravični delitvi prihodkov in velikem kapitalu, ki ogroža demokracijo. V Nevadi je bilo razmerje temnopoltih volivcev tri proti ena v korist Clintonove, v Južni Karolini, kjer temnopolti predstavljajo večino volivcev demokratske stranke, pa jih je zanjo volilo kar rekordnih 84 odstotkov.
Nekdanja prva dama je imela v rokah še enega močnega aduta, temnopolte Američanke, ki so pred osmimi leti prebegnile k prvemu temnopoltemu predsedniku Baracku Obami, zdaj pa z rahlim občutkom krivde želijo doseči še drug zgodovinski mejnik – prvo žensko na čelu države. To je demografska skupina z eno najvišjih volilnih udeležb, pred glasovalne skrinjice pa pripeljejo tudi druge, manj goreče volivce. Kljub zaostritvi pravil za prejemanje socialne pomoči in kazenske zakonodaje iz 1994, ko je Belo hišo vodil Bill Clinton, kar je precej otežilo življenje temnopolte skupnosti, so vseeno prepričane, da jim je Hillary bolj naklonjena.
K temu je gotovo pripomogel tudi preobrat v kampanji Clintonove, ko so se po vzponu Sandersa nehali otepati besed desnice, da bi bilo njeno predsedovanje »tretji mandat Obame«, in začeli na ves glas razglašati tesno zvezo med predsednikom in njegovo nekdanjo zunanjo ministrico. V Južni Karolini je kar 70 odstotkov demokratskih volivcev v vzporednih volitvah dejalo, da si želijo nadaljevanje politik sedanjega predsednika, le 19 odstotkov pa jih podpira bolj liberalnega voditelja države. Poleg tega je senatorjeva kampanja začela prepozno nagovarjati manjšine, in čeprav ga je podrlo nekaj znanih imen – režiser Spike Lee, igralec Danny Glover, raper Killer Mike –, ga večina temnopoltih ne pozna dovolj dobro.
Po porazu je Sanders dejal, da se kampanja šele začenja in da se nihče ni poslavljal od Clintonove, ko je pred tremi tedni izgubila za dvajset odstotnih točk. Toda volilni zemljevid mu ni naklonjen, saj bo v »super torek«, ko demokrati volijo v enajstih zveznih državah, na rezultat v šestih pomembno vplival glas temnopoltih. Senator lahko računa na zanesljivo zmago v domačem Vermontu, dobro mu kaže v prav tako pretežno belih Oklahomi in Minnesoti. Toda ob podpori vrha stranke za Clintonovo – ta ima v žepu glasove številnih superdelegatov, pomembnih strankarskih funkcionarjev – bi jo moral Sanders serijsko premagovati, če bi želel julija na zboru demokratov v Filadelfiji postati njihov predsedniški kandidat.
Tekma v kričanju
»Jaz sem edini kandidat, ki lahko ustavi Donalda Trumpa,« je včeraj napovedal senator Ted Cruz, eden od treh predsedniških kandidatov, ki so še v igri za nominacijo republikanske stranke. Njegove besede ponazarjajo razmere na desnici, kjer poteka mobilizacija celotne stranke v boju proti newyorškemu milijarderju. Ko tudi skrajno konservativni, svojeglavi, s kačjim oljem maziljeni in med kolegi izjemno nepriljubljeni teksaški senator začne oznanjati, da je edini up stranke, je jasno, da se je začela splošna ofenziva desnice proti Trumpu. Toda ta še vedno drvi proti Clevelandu, kjer bodo julija oznanil, kdo bo jeseni zastopal republikance v boju za Belo hišo.
Cruzove besede so hkrati tudi znak, da se troboj počasi preveša v dvoboj med Trumpom in floridskim senatorjem Marcom Rubiem. Ta je zloščena različica Cruza, po okusu vrha stranke in z bleščečim nasmeškom, a še bolj praznim življenjepisom kot njegov teksaški kolega. Rubio je po polomu v New Hampshiru, kjer ga je lesen nastop v soočenju skoraj stal konca kampanje, zmogel preobrat in po dveh drugih mestih v Južni Karolini in Nevadi spet velja za zadnji up republikanskega vrha (ki ni čisto enoten pri oceni, kdo bo povzročil več škode stranki, Trump ali Cruz).
Rubio je v četrtek s Cruzovo pomočjo na soočenju, ki je bolj kot na politično razpravo spominjal na kurje ravsanje iz resničnostnih šovov, prevzel običajno vlogo Trumpa ter ga z nenehnim zbadanjem, vpadanjem v besedo in številnimi osebnimi napadi spravil na rob besa. Milijarderja je zasul z vrsto obtožb, od najemanja tujih delavcev namesto Američanov v njegovih podjetjih do tožb zaradi lažnih obljub o uspehu na Trumpovi nepremičninski »akademiji«. Hkrati mu je uspelo poudariti, da razen nekaj ves čas ponavljanih gesel Trump nima resnih političnih programov in predlogov.
Ko se je že zdelo, da je floridski senator uspešno načel lik in delo nepremičninskega mogotca, je ta naslednji dan stal na odru s Chrisom Christiejem, guvernerjem New Jerseyja, ki je v New Hampshiru povzročil Rubiev razpad na televizijskem odru. Očitno Christie, ki je že končal kampanjo, bolj sovraži mladega povzpetnika s Floride, kot prezira Trumpa, njegovo maščevanje s podporo slednjemu pa je povsem zasenčilo Trumpove težave prejšnji večer. Republikanska predsedniška tekma pa se spreminja v kričečo tekmo izzivanja in primitivnih osebnih žalitev. Medtem ko se Trump te dni norčuje iz Rubievega potenja in nenehne žeje, je senator osupnil z namigovanjem, da je newyorškemu milijarderju ušlo v hlače.
