V ameriškem ringu oba kandidata dinastij

Volitve: Republikanci so dobili enajstega kandidata in tretjega Busha, Hillary Clinton se pomika vse bolj na levo.

Objavljeno
16. junij 2015 00.10
Sebastijan Kopušar, sodelavec
Sebastijan Kopušar, sodelavec
New York – Po sobotnem ­velikem shodu demokratke Hillary Clinton v New Yorku je danes v Miamiju oznanil uradni vstop v predsedniško tekmo na republikanski strani tudi Jeb Bush, nekdanji guverner Floride.­ Čeprav ga čaka težaven boj skozi gnečo kandidatov na desnici, morebitno soočenje favoritov obeh strank že velja za spopad predsedniških dinastij.

Nekdanja prva dama od odhoda iz Bele hiše dokazuje, da ni bila le sopotnica vse bolj priljubljenega predsedniškega soproga Billa Clintona. Jeb Bush se poskuša izviti iz predsedniške sence očeta in še posebej ne ravno bleščečega brata Georgea Busha mlajšega. Za oba kandidata velja, da nista rojena govorca, ki bi z razžarjenimi besedami navduševala množice, Jeb Bush celo trdi, da je zadržana in vase zaprta oseba. To pomeni, da je (in bo) njun uspeh bolj posledica vztrajnega dela kot političnega šarma.

Prevlada kandidatke

Za Hillary je bilo to očitno med sobotnim prvim velikim zborovanjem kampanje, ki ga je pripravila na Rooseveltovem otoku sredi New Yorka. Ni bilo električnega vzdušja, ki je leta 2008 polnilo prvo kampanjo sedanjega predsednika Baracka Obame, ni bilo navdušenja, s katerim je zmagal štiri leta kasneje. »Zdaj že veste, da so mi nadeli številne oznake. Slabička ni ena od njih,« je zagotovila podpornikom, da se ne bo predala ob težavni nalogi, kako demokratski stranki prinesti tretjo zaporedno predsedniško zmago.

Prva dva meseca uradne kandidature nista bila ravno zgledna, ukvarjati se je morala z neprijetnimi vprašanji o finančnem poslovanju družinske dobrodelne organizacije ter z razkrivanjem svoje e-pošte iz časov, ko je vodila zunanje ministrstvo, kar se je pokazalo v precejšnjem padcu zaupanja javnosti v njeno iskrenost in poštenost. Toda kljub temu je pred njo ena doslej najlažjih poti z zmago v vrstah lastne stranke.

Čeprav senator Bernie Sanders z levim populizmom med Američani zbuja vse več simpatij in presenečenja niso izključena, se zdi, da bo veliko demokratskih volivcev glasovalo po načelu Sanders v srcu, Hillary Clinton v glavi ter na glasovnici obkrožilo njeno ime.

Njen sobotni nagovor je bil dovolj liberalen, da so ga v konservativnem Wall Street Journalu označili za zmes Obamovih pogledov na družbena vprašanja – kot so položaj ras, žensk in razredni boj – ter levičarskih pogledov liberalne senatorke Elizabeth Warren na gospodarsko politiko. Prav tako je jasno, da ne išče več podpore pri belskem srednjem in delavskem razredu, kot njen mož Bill Clinton, ampak cilja na »Obamovo koalicijo« – podporo manjšin, mladih in žensk.

V nedeljo je po dolgem molku izrazila svoje stališče do prostotrgovinskih sporazumov, ki jih želi skleniti Bela hiša, pri čemer se sooča z ostrim nasprotovanjem sindikatov in levega krila demokratov. »Predsednik bi moral prisluhniti in sodelovati z zavezniki v kongresu. Ti so izrazili zaskrbljenost zaradi vpliva, ki bi ga imel šibek sporazum na delavce, ker si želijo zagotoviti, da bomo dobili najboljši možen dogovor ali pa tega ne bo,« se je postavila na stran upornikov, ki so v petek zrušili predsednikove načrte.

Po besedah ekonomista Paula­ Krugmana ta pomik na levo ni samo del preračunljive predvolilne taktike, pač pa naj bi se demokrati po dolgoletnem iskanju sredinske poti vrnili k zagovarjanju progresivnih načel. »Neodločenih volivcev ni. Večina domnevnih neodvisnih volivcev je v resnici močno naklonjena eni ali drugi stranki, tistih nekaj, ki niso, je samo zmedenih,« je zatrdil Krugman.

Hkrati vse večja strpnost spreminja družbena vprašanja, ki so bila nekoč orožje desnice, v njeno šibko točko. »[Ronald] Reagan je bil izvoljen, ko je polovica javnosti še nasprotovala rasno mešanim porokam, Hillary Clinton kandidira, ko že 60 odstotkov ljudi podpira istospolne zakone,« je kolumnist New York Timesa poudaril spreminjanje ameriških vrednot.

Jeb brez priimka

Jeb Bush ima pred sabo precej težjo pot pred morebitnim soočenjem. Danes je postal 11. uradni kandidat desnice, pri čemer naj bi se množici po pričakovanjih pridružili še štirje. Med slednjimi je guverner Wisconsina Scott Walker, ki za zdaj velja za njegovega največjega nasprotnika, trd oreh bi lahko bil tudi guverner New Jerseyja Chris Christie, ki prav tako še vedno premleva odločitev.

Slogan Busheve kampanje je Jeb, brez priimka, ki nosi s sabo vso preteklo politično težo, danes na odru univerze Dade v Miamiju ni bilo niti Georgea Busha starejšega niti mlajšega. Pa čeprav je njegovo sporočilo o sočutni konservativnosti, ki »najbolj ranljive v naši skupnosti postavlja na prvo mesto«, skoraj enako sporočilu njegovega brata iz leta 2000.

Kljub prepoznavnemu priimku ga dolgo ni bilo v politiki, zadnje volitve na Floridi je osvojil pred 13 leti, tako da se mora praktično ponovno predstaviti širši Ameriki. Ta za zdaj ni videti navdušena, Jebovi prednosti sta podpora vrha stranke in široko omrežje donatorjev. Analitiki tako zanj kot za Hillary Clinton napovedujejo kampanji, ki bosta mleli tekmece pred sabo predvsem s finančno močjo.