V Braziliji bo na čelu države znova ženska

Tekma za najvišji položaj med dosedanjo predsednico in glavno izzivalko je bolj izenačena kot kdaj koli doslej.

Objavljeno
03. oktober 2014 17.22
Maja Jaklič, Delo.si
Maja Jaklič, Delo.si

Brasília – Zadnji dnevi kampanje pred jutrišnjimi predsedniškimi volitvami v Braziliji niso prinesli večjih presenečenj. Pričakovano na prvih dveh mestih še vedno prednjačita ženski kandidatki – aktualna predsednica Dilma Rousseff in kandidatka socialistov Marina Silva –, prav tako pričakovan pa je tudi padec priljubljenosti izzivalke.

Okoljevarstvenica Marina Silva, ki je sredi avgusta kot strela z jasnega treščila v predsedniško tekmo, potem ko je po smrti kandidata Eduarda Camposa v letalski nesreči zasedla njegovo mesto na glasovnici, izgublja začetni zagon in podporo javnosti. Čeprav je po priljubljenosti med kandidati še vedno na drugem mestu, s katerega je izrinila Aécia Nevesa iz socialdemokratske stranke PSDB, so njene možnosti za zmago, po mnenju nekaterih pa celo za udeležbo v drugem krogu volitev, v katerem so ji raziskave javnega mnenja še pred nekaj tedni napovedovale zmago, vse manjše.

Zadnja raziskava javnega mnenja agencije Datafolha je pokazala, da bi Rousseffovo v prvem krogu volitev podprlo 40, Silvo pa 24 odstotkov volivcev, torej kar deset odstotkov manj kot pred mesecem dni. Po drugi strani se je za odstotno točko, kolikor je izgubila Silva, povišala priljubljenost Nevesa – na 21 odstotkov. Kljub temu za zdaj kaže, da se obeta drugi krog volitev in v njem obračun žensk. Ta bo po pričakovanjih tesnejši – agencija Datafolha Rousseffovi napoveduje 48, Silvi pa 41 odstotkov glasov podpore. Še pred mesecem dni sta bili ti številki malodane obrnjeni: Silvi bi tedaj podporo v drugem krogu volitev izrazilo 50 odstotkov volivcev, Rousseffovi pa 40 odstotkov volivcev.

Za spremembo trenda in strm padec Silvine priljubljenosti je poskrbela agresivna negativna kampanja Rousseffove in njenega volilnega štaba. Ta je v zadnjih tednih napadel tekmico in njene dosežke na senatnem položaju ter pod vprašaj postavil njeno hitro menjavanje političnih strank – v zadnjih petih letih je namreč zamenjala že tri: Delavsko stranko, Zelene in socialiste. V uradu Rousseffove, kjer trdijo, da Silva ni primerna za vodenje Brazilije, pa niso napadli le njene preteklosti ampak tudi njeno (predvideno) prihodnost: volivce so namreč poskušali prestrašiti z napovedmi, da bo Silva ustavila črpanje nafte in centralni banki podelila popolno neodvisnost.

Kljub izgubi zaleta in podpore, za kar je poskrbel predsedničin blitzkrieg, se Marina Silva ne vda in poskuša na svojo stran dobiti še neodločene volivce. Teh je menda približno 20 odstotkov, kar v državi, kjer je udeležba na volitvah za državljane med 18 in 70 letom starosti obvezna, medtem ko lahko starejši od 70 let ter 16-in 17-letniki glasujejo, če želijo, ni zanemarljiva številka. Silva se predstavlja kot obraz nove politike ter Rousseffovo obtožuje, da si zatiska oči pred korupcijo, ne uspe zatreti kriminala in zanemarja okoljske teme, s čimer piha na dušo protestnikom, ki so lani poletni pred pokalom konfederacij in letos pred svetovnim nogometnim prvenstvom pripravili množične proteste. Čeprav številni med njimi napovedujejo, da se bodo ob odsotnosti primernega kandidata za predsedniški položaj obvezni volilni udeležbi uprli z oddajo neveljavnih glasovnic, so po drugi strani mnogi tudi že prestopili na Silvino stran. Kot kažejo zadnja predvidevanja, je prav zaradi njenega vstopa v predsedniško tekmo pričakovano število neveljavnih glasovnic padlo na sedem odstotkov.

Medtem ko Silva na svojo stran pridobiva del protestnikov in so glasovi srednjega razreda, ki predstavlja večino volilne mase, malodane enakovredno razporejeni med vodilnima kandidatkama, večina najrevnejših Brazilcev podpira aktualno predsednico. Naklonjeni so predvsem radodarnim socialnim programom njene stranke, ki so močno pripomogli k zmanjšanju lakote in revščine v državi. Med letoma 2001 in 2012 je Brazilija hudo revščino v državi zmanjšala s 14 odstotkov prebivalstva na 3,5 odstotkov; število podhranjenih ljudi pa je z 19 padlo na pet odstotkov. Kljub tem uspehom do volitev prihaja v turbulentnih časih za Brazilijo, sedmo največje gospodarstvo na svetu in državo, ki je v času vodenja priljubljenega predsednika Luiz Inácia Lule da Silve uživala gospodarski razcvet, zdaj pa se sooča s padcem rasti in visoko inflacijo ter celo recesijo.

Prav zaradi tega številni vlagatelji niso naklonjeni drugemu mandatu Rousseffove in bi v predsedniški palači raje videli Silvo, še najrajši pa Nevesa. Že skoraj odpisanemu kandidatu, ki je z vstopom Silve v predsedniško tekmo zdrsnil na tretje mesto, raziskave javnega mnenja v zadnjih dneh kažejo nekoliko bolje, zato lahko vsaj upa na drugi krog volitev. Da bi Rousseffova že jutri osvojila več kot 50 odstotkov podpore je namreč na podlagi projekcij razdelitve glasov le malo verjetno, kar pomeni, da se bo z drugouvrščenim kandidatom znova soočila čez tri tedne, 26. oktobra.