Tiskane izdaje
Kairo − Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je v odzivu na zaostrene varnostne razmere v državi in napade islamskih skrajnežev včeraj podpisal nov protiteroristični zakon. Nanj so se že odzvale organizacije za človekove pravice, ki se bojijo, da bodo egiptovske oblasti novo zakonodajo izkoristile za zatiranje oporečnikov in svobode govora.
Nova zakonodaja med drugim vzpostavlja posebna sodišča, na katerih bodo sodili domnevnim skrajnežem. Vsem, ki jih bodo spoznali krive sodelovanja v teroristični skupini, grozi do deset let zaporne kazni, piše britanska mreža BBC. Zakon predvideva tudi smrtno kazen za ustanovitev ali vodenje teroristične skupine, za financiranje takšne skupine pa je zagrožena kazen dosmrtnega zapora. Z zaporno kaznijo med pet in sedem let se bo kaznovalo tiste, ki jih bodo spoznali krive podpihovanja nasilja ali oblikovanja spletnih strani, ki bodo širila teroristična sporočila. Zakon poleg tega vojski in policistom nudi dodatno zaščito pred pravnimi posledicami zaradi morebitne uporabe sile.
Egiptovski predsednik al Sisi je strožjo zakonodajo na tem področju napovedal prejšnji mesec, po napadu, v katerem je bil ubit vrhovni državni tožilec, poroča tiskovna agencija Reuters.
Državo, predvsem sever Sinaja, sicer zadnje čase pretresajo vse pogostejši napadi skrajnih skupin, ki so sklenile zavezništvo z islamsko državo (IS). Njihovi napadi, v katerih je umrlo na stotine egiptovskih policistov in vojakov, so se še zaostrili, odkar je leta 2013 vojska s takrat še generalom al Sisijem na čelu odstavila islamističnega predsednika Mohmeda Morsija, čemur je sledil zlom njegove stranke Muslimanski bratje. Na tisoče domnevnih islamistov in njihovih privržencev so zaprli, več sto pa obsodili na smrt, med njimi tudi Morsija in nekatere druge vidnejše predstavnike Muslimanskih bratov.
Novi zakon udarec za medije
Novi zakon, ki ga je podpisal egiptovski predsednik, je strog tudi do novinarjev. Za izpodbijanje uradnih poročil o napadih skrajnežev jim namreč grozi med 23.000 in 58.000 evrov kazni. Kritiki pravijo, da bi lahko tako visoke kazni uničile manjše časopise, večje medije pa odvrnile od neodvisnega poročanja o napadih in operacijah proti džihadistom. Zakon vsebuje tudi klavzulo, ki sodiščem omogoča, da obsojencem za leto dni prepovedo opravljanje, če kaznivo dejanje krši načela poklica.
