Tiskane izdaje
Severna Koreja je danes izstrelila štiri balistične rakete, od katerih so tri po približno tisoč kilometrih leta padle znotraj japonske izključne ekonomske cone. Vse severnokorejske sosede so imele razlog, da so to potezo interpretirale kot sporočilo, namenjeno prav njim.
Japonska je izstrelitev raket takoj označila za »hudo grožnjo«, usmerjeno proti njenim otokom, kar je glede na smer njihovega leta pravzaprav logično.
Južna Koreja je prepričana, da gre za »maščevalne ukrepe«, s katerimi je Pjongjang zagrozil po tem, ko so se v sredo začele skupne vaje južnokorejske in ameriške vojske, ki jih Severna Koreja razume kot priprave na oboroženi napad nanjo.
Kitajska je po izstrelitvi ostala zadržana, pa čeprav zadnja poteza Severne Koreje spominja na potiskanje prsta v njeno veliko oko. Rakete so izstrelili iz oporišča v regiji Tongčang Ri, ki leži v bližini meje med državama, in, kar je še huje, v zrak so poletele dan po tem, ko se je v Pekingu začelo letno zasedanje Nacionalnega kongresa ljudskih predstavnikov. Za azijsko silo je to eden največjih političnih dogodkov, motnje v času, ko poteka, pa razume kot neposredno subverzijo.
Foto: Wang Zhao/AFP
Premier Li Keqiang je v svojem poročilu, ki ga je v nedeljo predstavil skoraj 3000 predstavnikom ljudstva, opozoril na »vse bolj zapletene in resne razmere«, ki jih spremljajo »številne negotovosti, takoj znotraj kitajskih meja kakor tudi zunaj njih«. Že umor Kim Džong Nama, polbrata voditelja Severne Koreje Kim Džong Una, je pokazal, da bo ena od teh negotovosti grozila iz neposredne soseščine.
Kitajska že dolgo ne ve več, kako ravnati s Severno Korejo, obenem pa ji nikakor ne ustreza vse globlja izolacija, v katero se pogreza ta država. Po zastrupitvi Kim Džong Nama na letališču v Kuala Lumpurju so malezijske oblasti severnokorejskega veleposlanika v tej državi Kang Čola razglasile za persono non grato in mu naložile, naj v 48 urah zapusti Malezijo. Ta rok se izteče danes, glede na razsežnosti spora med državama, ki sta ga sprožila Kimov umor in preiskava zločina, pa je težko verjeti, da se bodo v preteklosti dobri odnosi med Pjongjangom in Kuala Lumpurjem kmalu izboljšali.
V pekinški Veliki palači narodov ne bodo razpravljali o umoru Kim Džong Nama in prihodnosti Kim Džong Una. Predstavniki ljudstva bodo verjetno razglabljali o vplivu sprememb v ZDA in politike Donalda Trumpa na kitajsko gospodarstvo, toda kreiranje zunanje politike je ekskluzivna naloga ozkega kroga ljudi okoli predsednika Xi Jinpinga. To še posebej velja, ko gre za izjemno občutljive teme strateškega pomena, med katere spada tudi politika do Severne Koreje.
Foto: Ed Jones/AFP
Kitajska bo s svojim odgovorom na severnokorejsko izstrelitev raket po pričakovanjih postregla šele po koncu zasedanja najvišjega zakonodajnega organa prihodnji teden. Že po umoru Kim Džong Nama, ki je deloma živel v Pekingu, deloma pa v Makau pod kitajsko zaščito, je Kitajska ustavila uvoz severnokorejskega koksa, kar bi tej državi lahko zadalo hujši gospodarski udarec kot kakršne koli multilateralne sankcije.
Toda vprašanje je, kakšna politika Pekinga do Pjongjanga ni škodljiva za kitajske interese, še posebej v trenutku, ko so odnosi med Kitajsko in Južno Korejo zaradi gradnje ameriškega protiraketnega ščita na južnokorejskem ozemlju na najnižji točki po njihovi vzpostavitvi leta 1992.
Za Peking je tako celotni Korejski polotok postal velik diplomatski rebus. Če mu ga bo uspelo rešiti, se lahko vpiše med šampione gašenja kriznih žarišč. Če ne, pa bo moral spremeniti velik del celotne zunanje politike, ki zdaj temelji na ravnotežju, ki ga je Peking doslej vzdrževal v Jugovzhodni Aziji.
