Tiskane izdaje
»Mir je najlepša zmaga,« je že pred dnevi ob koncu kongresa upornikov Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) dejal njihov vodja Rodrigo Londoño oziroma Timochenko, kot mu pravijo gverilci. V ponedeljek je na slovesnosti v Cartageni segel v roko kolumbijskemu predsedniku Juanu Manuelu Santosu in se skupaj z njim podpisal pod zgodovinski mirovni sporazum.
Slovesnost ob podpisu sporazuma, ki je končal 52 let trajajoči konflikt, je bila prežeta s simboliko. Na začetku je kolumbijski predsednik odklenil velika vrata, skozi katera so na oder vstopili pogajalci in visoki gostje. Tako kot preostalih približno 2500 udeležencev slovesnosti so nosili bela oblačila. Santos in Timochenko sta sporazum podpisala s peresi, narejenimi iz recikliranih krogel, uporabljenih med spopadi. Predsednik je nato svojemu nekdanjemu nasprotniku podaril priponko v podobi bele golobice.
Juan Manuel Santos in Timochenko. Foto: John Vizcaino/Reuters Pictures
»Grozljive noči nasilja, ki nas je več kot pol stoletja prekrivala s svojo senco, je konec,« je dejal Santos. »Srca odpiramo novi zori, svetlečemu soncu, polnemu možnosti, ki se je pojavilo na kolumbijskem nebu.« Neposredno je nagovoril tako upornike, katerih »menjavo krogel za glasove in orožja za ideje« je označil za najbolj pogumno in najbolj inteligentno dejanje, kar ga lahko stori uporniška skupina, kot Kolumbijce, ki jih je pozval, naj podprejo sporazum.
Timochenko pa je žrtve več kot pol stoletja trajajočega konflikta prosil odpuščanja in s tem požel stoječ aplavz. Sporazum je pozdravil ne le kot zmago za Kolumbijo, ampak kot dober zgled za razdejano Sirijo in dolgotrajen palestinsko-izraelski konflikt. Napovedal je, da Farc ne bo opustil boja za socialno pravičnost in ostre kritike kolumbijskih elit, a da bo svoje ideje zdaj zagovarjal z glasovnicami, ne kroglami. »Nihče ne bi smel dvomiti, da se bomo politike lotili brez orožja,« je dejal. »Pripravljeni smo razorožiti naše misli in naša srca.«
Veselje v kolumbijskem glavnem mestu Bogota. Foto: Felipe Caicedo/Reuters Pictures
Levičarsko gibanje, ki je leta 1964 iz upora proti izkoriščevalskim elitam poprijelo za orožje, se bo moralo v prihodnje preoblikovati v politično stranko. Kakšna bo njena usmeritev, ni znano, po pričakovanjih pa bo temeljila na marksističnih idealih. V skladu z dogovorom bo imela nova stranka v kongresu do leta 2026 na voljo deset sedežev. Poleg politične participacije nekdanjih gverilcev sta se sprti strani dogovorili še o zemljiški reformi, boju proti nezakoniti trgovini z drogami, pravici za žrtve in razorožitvi gverilcev.
Grafiko povečate s klikom.
Odločali bodo volivci
Podpis sicer ne bo zapečatil sporazuma − zadnjo besedo bodo imeli volivci. Ti bodo v nedeljo na referendumu odločali, ali sporazum podpirajo. Njihova odločitev ni samoumevna. Poleg olajšanja, ker bo prinesel konec nasilja, je sporazum poskrbel tudi za razhajanja. Številni Kolumbijci, med njimi nekdanji predsednik Álvaro Uribe, so namreč ogorčeni, ker gverilcem omogoča sodelovanje v politiki brez zaporne kazni. Kljub temu raziskave javnega mnenja za zdaj kažejo, da bo večina dogovoru izrekla podporo, a nekateri analitiki opozarjajo, da bi bil tesen izid, čeprav zmaga, slaba popotnica.
Implementacija sporazuma že tako ne bo lahka. Eden največjih izzivov in hkrati ena najbolj kontroverznih določb dogovora je prav zgoraj omenjena pomilostitev nekdanjih gverilcev, z izjemo tistih, ki so zagrešili najhujša dejanja, kot so posilstva, mučenje in pokoli. Sporazum namreč določa, da bo upornikom, ki bodo odložili orožje in priznali svoje »manjše« zločine, zaporna kazen prihranjena, žrtvam pa se bodo oddolžili drugače − z delom na razvojnih projektih na območjih, ki jih je konflikt prizadel najhuje. Tudi ti projekti ne bodo preprosti − razvoj bodo po pričakovanjih marsikje oteževala minska polja, velik izziv še naprej ostaja revščina na podeželju, vse več je tudi bojazni, da bodo vrzel na uporniških območjih zapolnile kriminalne tolpe ali druge uporniške skupine.
Rane, ki jih je za seboj pustil konflikt, so globoke. Kljub visokoletečim besedam o miru in spravi, je nezaupanja še veliko. To je jasno ponazoril Timochenkov nekoliko presenečen in prestrašen odziv, ko je njegov govor na ponedeljkovi slovesnosti zmotil nizek prelet vojaških letal. A vodja Farca, ki bo ta položaj po pričakovanjih obdržal tudi v prihodnje, se je hitro zbral in svoj govor nadaljeval: »Tokrat so prišli pozdravit mir, ne odvreči bomb.«
