V Kubi je odkril človekove pravice

New York – Donald Trump je včeraj v Miamiju oznanil nov zasuk ameriške politike do Kube, vrnitev k počasnemu dušenju komunističnega otoka. To je v kampanji obljubil kubanskim izseljencem na Floridi, vendar se Bela hiša ni odločila za popolno prekinitev stikov z režimom v Havani.

Predsednik Barack Obama je lani kronal svojo politiko otoplitve do Kube z državniškim obiskom Havane, Donaldu Trumpu pa je dovolj obisk Male Havane, kubanske četrti v Miamiju, kjer se je za podporo v tesni volilni zmagi na Floridi zahvalil izseljenski skupnosti z novo omejitvijo potovanj in trgovanja s Kubo. »Komunizem je uničil državo, tako kot je komunizem uničil še vsako uspešno državo,« je včeraj dejal ob navdušenju zbrane množice. Po njegovih besedah Kubo še vedno vodijo isti ljudje, ki so »pobili na desettisoče ljudi, pomagali Severni Koreji razvijati orožje in si zasejali kaos v Venezueli«. Ker ne namerava sodelovati s takšnim režimom, sedanji dogovor med Havano in Washingtonom pa naj bi koristil le kubanski vojski, je včeraj na odru demonstrativno podpisal ukaz o novi politiki do otoka, ki naj bi »z božjo pomočjo kmalu pripeljala do svobodne Kube«.

Veleposlaništvo ostaja

Še med govorom je Bela hiša napovedala nove ukrepe, znova so otežili zlasti možnost potovanj iz ZDA na otok, ki ga je lani obiskalo 600.000 Američanov, za tretjino več kot leta 2014, ko je Obama začel politiko otoplitve odnosov. Velik del turistične industrije naj bi bilo posredno v lasti kubanske vojske, proti slednji je uperjeno tudi omejevanje poslovnih transakcij z otokom, ki so prinašale denar vojaškemu aparatu. Ker ta prek svoje monopolne družbe Grupo de Administración Empresarial (Gaesa) sega v vsako poro kubanske družbe, bodo posledice občutili vsi Kubanci. Trump ni do konca zaloputnil vrat, ameriško veleposlaništvo v Havani bo še naprej delovalo, ameriška podjetja bodo lahko podpirala razvoj kubanskih telekomunikacij in interneta, letalske družbe plačevale pristojbine za uporabo letališč. ZDA bodo ohranile veljaven embargo ter v Združenih narodih nasprotovale vsem pozivom za njegovo odpravo.

Trump je obljubil, da se bodo odnosi med državama izboljšali šele, ko bodo osvobojeni vsi politični zaporniki, zagotovljena svoboda govora in zbiranja ter bodo dovolili delovanje političnih strank in spoštovanje človekovih pravic. To je zanimiv preobrat za predsednika, ki je na državniškem obisku v Saudski Arabiji, enem najbolj avtoritarnih režimov na svetu s šeriatskim pravom, oznanil, da ni prišel pridigat in da ne more zahtevati od njih, naj spoštujejo človekove pravice, kot so to vsaj na načelni ravni počeli njegovi predhodniki.

Takšna spravljivost za Kubo ne velja, »ne bomo več tiho ob komunističnem zatiranju«, je včeraj oznanil množici, iz katere se je ne preveč prepričljivo slišalo »še štiri leta«. Ploskal je tudi vplivni republikanski senator Marco Rubio, eden glavnih zagovornikov vrnitve trdega odnosa do Havane, kljub temu da pol stoletja pritiska ni omajalo tamkajšnjega režima.

Razdeljena desnica

Desnica še zdaleč ni enotna. Senator Jeff Flake je sporočil, da vsaka politična odločitev, ki omejuje možnost Američanov za potovanje na Kubo, »ni v interesu ZDA in Kubancev«. Podobno meni Fabiola Santiago, kolumnistka časnika Miami­ Herald. Po njenih besedah »ni ravno navdihujoče za demokracijo in zgled za varovanje človekovih pravic, če predsednik odvzame Američanom pravico do samostojnega odločanja o tem, kam bodo potovali«.

Flake je eden izmed najglasnejših kongresnikov, ki nasprotujejo strogi politiki do Havane, saj bo ta bolj kot režim prizadela prebivalce, ki so odvisni od zaslužkov s turizmom. Zato poskušajo prepričati republikansko vodstvo senata, naj dovoli glasovanje o zakonu, s katerim bi odpravili omejitve o potovanju na Kubo, podpira pa ga že 54 senatorjev. Prav tako je opozoril, da nova Trumpova politika obremenjuje ameriško administracijo s težavno nalogo, kako nadzorovati, ali so ameriški potniki na otok dali denar tudi podjetjem v lasti tamkajšnje vojske.

To je glavni razlog, da Američani ne bodo smeli več potovati na Kubo samostojno, pač pa le še v skupinskih aranžmajih, ki jih bo odobrilo finančno ministrstvo. To je na neki način celo v nasprotju z željo Bele hiše po krepitvi zasebnega sektorja kubanskega gospodarstva, povečali se bodo le zaslužki ameriških turističnih agencij. Te pa vodijo goste na destinacije, ki jih je odobrila in jih nadzira oblast v Havani.

Zasuk je daljnosežen, a kljub temu ne tako radikalen, kot so se bali številni zagovorniki otoplitve. To je še eno javno demantiranje dediščine Baracka Obame in postavljanje kulise za veterane invazije v Prašičji zaliv, ki jim je obljubil »boljši dogovor od Obamovega«. Američani morda ne bodo smeli na kubanske plaže, še vedno pa bodo lahko prinesli s sabo cigare in rum. Pri tem v anketah tri četrtine vprašanih podpira politiko otoplitve prejšnjega predsednika, spreminja se tudi kubanska izseljenska skupnost, saj mlade generacije opuščajo ostre poglede dedov in očetov.