Tiskane izdaje
Ljubljana − Množice ljudi po svetu se pripravljajo na skok v novo leto. Po državah na silvestrovo, če izvzamemo marsikje navzoč šampanjec, vladajo različni običaji − od obveznega nošenja rdečega spodnjega perila v Italiji, leče na silvestrski večerji v ZDA, do kovčkov pred vrati v Mehiki, piše Slovenska tiskovna agencija.
V Avstriji je priljubljeno vlivanje svinca ali podarjanje talismanov za srečo. Pogosto so to prašički ali druge figurice iz čokolade ali marcipana. Tradicionalno pa skok v novo leto na radijskih in televizijskih postajah pospremijo z valčkom Na lepi modri Donavi, v znamenju melodij dinastije Strauss je 1. januarja tudi koncert dunajskih filharmonikov.
Predvsem v južnih zveznih državah Združenih držav Amerike na silvestrovo jedo lečo, saj naj bi spominjala na novčiče, to pa naj bi obetalo srečo in denar. V veljavi je tudi pravilo Nič ne gre ven, kar pomeni, da na novoletni dan ne sme iz hiše nič, niti smeti, sicer grozi nesreča.
Danci na silvestrovo praznujejo s prijatelji, z dobro večerjo, penino in tradicionalnim kolačem v obliki drevesca, poimenovanim kransekage. Najbolj žilavi na silvestrovo v koebenhavnskem pristanišču skočijo v mrzlo morje.
V Italiji je na novo leto obvezno rdeče spodnje perilo, saj to prinaša srečo in uspeh. Ni važno, ali tangice ali boksarice − samo da je rdeče. Veleblagovnice in trgovine s spodnjim perilom v tej luči najkasneje tik po božiču spremenijo svoje izložbe.
Španci prek televizijskih sprejemnikov tradicionalno spremljajo silvestrsko odbijanje zvonov na madridskem trgu Puerta del Sol. Ob vsakem udarcu si privoščijo grozdno jagodo, kar naj bi prinašalo srečo v novem letu.
V Grčiji se družine običajno zberejo ob kartah in drugih igrah na srečo, pri tem pa velja pravilo: Kdor zmaga, ima srečo v celem novem letu, kdor izgubi, ima srečo v ljubezni.
V novo leto Bolgari stopijo s tepežem. Udarci s »survačko«, okrašeno vejo drena, po hrbtu naj bi prinesli zdravje in blagostanje. Na novega leta dan se moški v kožuhih in z lesenimi maskami kot kukeri, bitja podobna slovenskim kurentom, sprehodijo po ulicah in preganjajo zle duhove.
V Romuniji se za novo leto otroci z jagenjčki v rokah podajo na ulice, božanje male »vasilice« pa naj bi prinašalo srečo. Za to »storitev« otroci dobijo nekaj drobiža.
V Cape Townu v Južni Afriki v novo leto stopijo s karnevalom, njegov vrhunec pa je 2. januarja, ko se pisana povorka sprehodi skozi mesto. Spektakel ima zgodovinsko razlago v t. i. dnevu emancipacije, ko so v 30. letih 19. stoletja osvobodili sužnje.
Številni Mehičani na novoletni dan pred vrata postavijo kovček, kar naj bi prinašalo potovanja v novem letu. V nekaterih predelih pa zažigajo lutke, ki predstavljajo staro leto.
