Tiskane izdaje
Oslo − V Oslu so objavili ime letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za mir. Zaradi naraščajočih napetosti v zvezi s severnokorejskim jedrskim programom je bilo pričakovano, da bodo letos nagrado podelili za prizadevanja za jedrsko razorožitev ali neširjenje tega smrtonosnega orožja, dobila jo je Mednarodna pobuda za prepoved jedrskega orožja (Ican).
»Živimo v svetu, kjer je tveganje, da bo uporabljeno jedrsko orožje, večje kot v zadnjem času,« je poudarila vodja Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen in ob tem omenila severnokorejsko krizo. Države z jedrskim orožjem je pozvala k začetku pogajanj za postopno odpravo jedrskega orožja.
Ican z več kot 10.000 aktivisti
Ican ima sedež v Ženevi, šteje več kot 10.000 aktivistov in 468 nevladnih organizacij iz 101 države, med njimi pa ni slovenskih. Ustanovljena je bila pred desetimi leti in opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved.
Med uglednimi podporniki Icana so tibetanski duhovni voditelj dalajlama, nekdanji generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Mun, južnoafriški Nobelovec Desmond Tutu ter umetnica Yoko Ono.
Pomembno zmago je kampanja zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja, ki ga je podprlo 122 držav. A jedrske države in druge države članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija, se niso udeležile glasovanja, niti niso sodelovale v pogajanjih. Članice Nata nasprotujejo sporazumu, ker se zanašajo na t. i. ameriški jedrski dežnik.
Ican svoja prizadevanja nadaljuje tudi po sprejetju sporazuma. »Nismo še opravili (...) Naše delo ne bo končano, dokler ne bo uničeno vse jedrsko orožje,« je za francosko tiskovno agencijo AFP ta teden dejala vodja kampanje Beatrice Fihn.
Podelitev nagrade v znamenju jedrske grožnje
Za nekdaj prestižno lovoriko, ki po nekaterih spornih odločitvah norveškega Nobelovega odbora v zadnjih letih izgublja lesk, je bilo letos nominiranih 318 posameznikov in organizacij. Lani jo je prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za končanje več kot polstoletne državljanske vojne.Še pred razglasitvijo so se ugibanja o letošnjem dobitniku vrtela okoli jedrskega vprašanja, predvsem zaradi napetosti med ZDA in Severno Korejo po zadnjem jedrskem poskusu in negotovosti glede iranskega jedrskega sporazuma, o katerem ameriški predsednik Donald Trump grozi, da ga bo razcefral na koščke.
Beatrice Fihn, direktorica Mednarodne pobude za prepoved jedrskega orožja, po razglasitvi letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir. Foto: Denis Balibouse/Reuters
Močna kandidata za nagrado sta bila po mnenju Henrika Urdala z mirovnega inštituta v Oslu glavna protagonista tega sporazuma iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. »Zelo pomembno je podpirati pobude, ki varujejo pred razvojem in širjenjem jedrskega orožja,« je dejal Urdal.
V odzivu na razglasitev nagrajenca so v ZN zapisali, da pozdravljajo podelitev Nobelove nagrade za mir Mednarodni pobudi za prepoved jedrskega orožja, Federica Mogherini pa je izpostavila močno zavezanost EU svetu brez jedrskega orožja. Kot je tvitnila, je zadovoljna, da so Nobelovo nagrado za mir dobila prizadevanja za prepoved jedrskega orožja. »Skupna nam je močna zavezanost za dosego cilja sveta brez jedrskega orožja«.
Med več kot tristo nominiranci tudi ...
Imena kandidatov so skrbno varovana skrivnosti, jih pa lahko razkrijejo tisti, ki so jih nominirali. Na seznamu so bili menda sirske Bele čelade, kongovski zdravnik Denis Mukwege, zaprti saudski bloger Raif Badavi in žvižgač Edward Snowden. Neimenovani državljan ZDA je nominiral tudi nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki Severni Koreji odkrito grozi z vojaškim posredovanjem, za njegova prizadevanja za mir z »ideologijo moči«.
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo pa dobitnika nagrade za kemijo. V četrtek so razglasili ime nagrajenca za literaturo, prihodnji ponedeljek pa bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
