Tiskane izdaje
Islamabad – Skoraj leto dni po tem, ko so v dopoldanskih urah v šolo na severovzhodu Pakistana vdrli talibski napadalci in v učilnicah hladnokrvno sejali smrt med otroki, so pakistanske oblasti obesile četverico moških, povezanih z množičnim pobojem. Starši umorjenih otrok obžalujejo le, da kazni niso izvršili javno, mednarodne organizacije pa medtem opozarjajo na sporno ravnanje oblasti v Islamabadu.
»Celoten narod je hotel videti, kako bi te živali obesili javno, zato da njihovem zgledu ne bi upal slediti nihče,« je povedal Abid Raza Bangaš, ki je 12. decembra lani izgubil sina. Šest napadalcev talibske skupine Tehreek-e-Taliban Pakistan, je tistega dne v šoli v Pešavarju ubilo 151 ljudi, med njimi je bilo 134 otrok. Osem ur pozneje je po srditih spopadih pripadnikom varnostnih sil uspelo ubiti vseh šest napadalcev. Napad je bil končan, zdaj je bila na vrsti vlada.
Že nekaj dni po najhujšem terorističnem dejanju v zgodovini Pakistana so oblasti dvignile memorandum na smrtno kazen za obsojene terorizma, ustanovile vojaška sodišča in sprožile obsežno operacijo proti skrajnežem po vsej državi. Avgusta, po obravnavi vojaškega sodišča, ki je potekala za zaprtimi vrati, so sporočili le, da so šesterico moških, povezanih z napadi, obsodili na smrt, sedmega na dosmrtno zaporno kazen. Kakšno vlogo so obsojeni imeli v napadih, ni znano.
Štirje moški so tako prvi usmrčeni, ki so bili neposredno povezani z napadom. Pakistanska vlada je namreč marca moratorij na smrtno kazen povsem ukinila in jo začela pospešeno izvajati. Po neuradnih informacijah so v manj kot letu dni usmrtili okoli 300 ljudi, kar je tudi razlog za zaskrbljenost organizacij za človekove pravice. Te namreč opozarjajo, da večina usmrčenih ni bila obsojena zaradi ekstremizma. Uradnih podatkov o številu usmrčenih oblasti ne objavljajo.
Kritični so tudi v organizaciji Mednarodna komisija pravnikov, kjer opozarjajo, da so obravnave vojaških sodišč tajne in netransparentne, obtoženim pa da je kratena pravica do pravičnega sojenja.
Pakistan smrtne kazni sicer ni nikoli ukinil, je pa leta 2008 na njeno izvajanje uvedel moratorij. Po uradnih podatkih je oktobra letos na usmrtitev čakalo 6016 obsojenih, po neuradnih podatkih je teh še dva tisoč več. Smrtna kazen je zagrožena za okoli 27 zločinov, med njimi tudi terorizem, posilstvo in prešuštvo. Večina na smrt obsojenih naj bi po podatkih nevladne organizacije Justice Project Pakistan zagrešila nasilno dejanje, katerega posledica je bila smrt.
Britanski BBC je pred časom poročal, da je večina na smrt obsojenih v pakistanskih zaporih že več kot desetletje. Večinoma gre za moške, a je med njimi tudi peščica žensk – mednarodni skupnosti je morda najbolj znana Asia Bibi, ki so jo leta 2010 na smrt obsodili zaradi bogoskrunstva.
Leta 2014 je smrtno kazen še vedno izvajalo 22 držav po svetu, doslej jih je 99 opustilo sporno prakso. Na vrhu seznama po številu usmrtitev sta po predvidevanjih BBC Kitajska in Severna Koreja, a tovrstnih podatkov večina držav javno ne objavlja, zato gre zgolj za neuradne ocene.
