V pričakovanju kolapsa »Putinovega režima«

Bo usodna revolucija, nemara upor znotraj elit, ali pa se bodo Rusi ob vseh pritiskih samo še bolj konsolidirali?

pet, 12.02.2016, 10:00

Pri Foreign Affairs so konec ­januarja v članku »Putinovemu režimu ugašajo luči - prihajajoč ruski kolaps« napovedali­ Rusiji obdobje globoke nestabilnosti. Za to so ponudili­ tri ­razloge: gospodarstvo, ki je v prostem padu, razpad političnega sistema ter Putinovo­ ­pešanje. Precej manj apokaliptični so ruski poznavalci ­zakulisnega dogajanja.

Da proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poteka tako imenovani dvorcovi perevorot oziroma upor od znotraj, so se ruski mediji razpisali že pred dvema letoma, »ko je svoj 62. rojstni dan sam samcat praznoval v tajgi, saj ima maščevalne sovražnike in nadležne prijatelje«. Ruski in tuji analitiki so vzeli pod drobnogled zlasti možnost, da se bo proti njemu zarotila finančna elita, ki ima zaradi ruskih geopolitičnih iniciativ čedalje tanjšo denarnico, poleg tega v Kremlju od njih zahtevajo, naj vrnejo v domovino ne samo kapital, ampak tudi svoje družine, ki po večini živijo na Zahodu.

Tako je celo Putinov tesni prijatelj in poslovnež Genadij Timčenko v intervjuju za Itar-tass obžaloval, da »so na Ruse prenehali gledati kot na ljudi oziroma polnopravne člane Zahoda, zato poletij ne more več preživljati z družino na jugu Francije, »za kar sicer ni formalnih ovir, vendar se boji provokacij ameriških­ tajnih služb«.

Razkol naj bi nastal tudi znotraj politične elite, saj naj bi proti Putinu rovarili liberalci, zbrani okrog premiera Dmitrija Medvedjeva, ki jih skrbi oddaljevanje Rusije od globalnega finančnega sistema. »Konflikt poteka v pogojih omejenih resursov, v zameno pa Putin zahteva zvestobo in nadzor. Iz tega sledi, da bo o preživelih odločal predsednik. Jasno je, kdo so njegovi izbranci,« je poznavalka ruske elite Olga Krištanovska napovedala zmago silovikov, zbranih okrog vodje predsedniške administracije Sergeja Ivanova. »Medvedjev bo to bitko izgubil,« je napovedal politolog Stanislav Belkovski.

Peta kolona med politično elito

Da se obetajo čistke proti liberalnim krogom, nekateri komentatorji sklepajo po čedalje ostrejših in pogostejših kritikah na račun gospodarske politike Medvedjeva, ki ga nasprotniki uvrščajo med tako imenovane »atlantske integracioniste«, ki si prizadevajo za nadaljnjo integracijo Rusije v ­zahodni finančni sistem. Poleg njega v ta klub prištevajo še ­ministra za finance Antona Siluanova, ­namestnika premiera Arkadija Dvorkoviča, prvega namestnika premiera Igorja Šuvalova, guvernerko ­Centralne banke Elviro Niabulino ter nekdanjega finančnega ministra Alekseja ­Kudrina.

Ruske državne televizijske postaje namenjajo čedalje več minut njihovim nasprotnikom, ki jim pravijo zagovorniki »evrazijske suverenosti«, saj podpirajo oblikovanje multipolarnega sistema s Kitajsko ter drugimi državami iz skupine Brics. Gre za ekonomiste, kot so Sergej Glazjev, Mihail Deljagin in Mihail Kazin. Za največjo­ Putinovo napako označujejo prav dejstvo, da se mu še ni uspelo odkrižati »pete kolone v lastnih ­vrstah«, brez česar ni mogoče reformirati ne ruskega gospodarstva ne političnega sistema. Še dlje sta šla nekdanji urednik Wall Street Journala Paul Craig Roberts ter Michael Hudson z Univerze v Missouriju, ki sta označila načrte o privatizaciji ruskih podjetij v državni lasti kar za »strategijo atlanticistov za napad na Putina in Rusijo«.

Kot peto kolono so v Rusiji do zdaj označevali predvsem tuje nevladne organizacije, ki so jim v zadnjem času močno pristrigli peruti z zakonom o tujih agentih, s katerim so onemogočili njihovo financiranje iz tujine, nekatere organizacije pa celo prepovedali, češ da so grožnja za rusko ­nacionalno varnost. Jevgenij Šabajev iz Sveta proti fašizmu in majdanu ocenjuje, da so Združene države Amerike pripravljene vložiti 10 milijard dolarjev v spremembo režima v Rusiji. »Majdan v Rusiji ni izključen. Obstajajo agenti zahoda, ki so v dvajsetih letih ustvarili potrebno omrežje ter nezadovoljne elite, ki izgubljajo denar,« je opozoril Valerij Korovin, direktor Centra za geopolitične študije.

Sankcije in konsolidacija Rusije

Večina ruskih analitikov kot orodje za spremembo režima omenja sankcije, s katerimi naj bi Zahod poskušal tako poslabšati razmere v Rusiji, da bi tam zavrelo. »Dolgoročni cilj sankcij je po mojem sprememba režima, čeprav tega nihče ne govori na glas,« je ocenil Fjodor Lukjanov, odgovorni urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah, kar je v svoji zadnji kolumni ne nazadnje potrdil tudi kontroverzni finančnik George Soros, ki je napovedal, da bo Putinov režim do leta 2017 bankrotiral. »Putinova podpora ostaja visoka, vendar temelji na socialni komponenti, po kateri mora vlada zagotavljati finančno stabilnosti in počasno, a stabilno, rast življenjskega standarda. To bodo režimu onemogočili zahodne sankcije in padec cen nafte,« je Soros poudaril pred varnostno konferenco v Münchnu.

Da je ruski sistem izgubil prožnost in ga ni več mogoče reformirati, kar povečuje grožnjo revolucije, je posvaril tudi razvpiti ruski oligarh Mihail Hodorkovski, proti kateremu je ruski Interpol v četrtek izdal mednarodno tiralico, saj ga preiskujejo v zvezi z umorom župana Neftejuganska Vladimirja Petuhova.

»Ruski sociologi so navdihnili liberalno skupnost. Podpora Putinu je padla z 89 na 82 odstotkov! Vsepovsod smo lahko slišali, da živimo slabše, da se je raven porabe Rusov znižala za vsaj 25 odstotkov, da ljudje ne vidijo izhoda in da država tone v obup. Ljudje vedo, da je alternativa lahko samo hujša, zato bo podpora Putinu ostala visoka,« je poudaril Mihail Deljagin. Njegova glavna teza je, da so se Rusi v krizah vedno samo še bolj konsolidirali.

Prijavi sovražni govor