V primežu skrivnostne bolezni: Kazahstanska vas, ki je zaspala

V vasi Kalači na severu Kazahstana se prebivalci že več kot dve leti srečujejo z nenavadnimi zdravstvenimi simptomi, ki vključujejo epizode nenadnega in večdnevnega spanja. V »vas, ki je zaspala«, je kazahstanska vlada poslala že več raziskovalnih ekip, ki so opravile 20.000 laboratorijskih in kliničnih testov: zemlje, zraka, vode, hrane, živali, gradbenega materiala in samih prebivalcev. O vzrokih za zdaj ni dokončnih odgovorov, zato pa kroži toliko več bolj ali manj verjetnih teorij. Najbolj neverjetne so špekulacije o množični psihozi.

Že tako ali tako zaspana vasica sredi kazahstanske stepe je zaradi skrivnostnega pojava postala samo še bolj zaspana. Ker prebivalci sredi belega dne padajo v spanec, iz katerega se ne prebudijo po več dni, imajo halucinacije, nekateri pa se vedejo, kot da bi bili močno okajeni, se je izselila že več kot polovica od skupaj 600 prebivalcev. »Moji možgani so se preprosto odklopili. To je vse, česar se spomnim,« je za EurasiaNet.org povedal Viktor Kazačenko, ki je v komo padel med vožnjo z motorjem, na katerem ga je k sreči spremljala njegova žena. To je bilo njegovo drugo potovanje v deželo sna. »Prvič sem spal tri dni,« je Kazačenko zaupal predstavnikom sedme sile, ki jih je v zadnjem času v Kalačiju skorajda več kot samih prebivalcev.

Ruska televizijska postaja v angleškem jeziku RT je junija posnela že drugi dokumentarec z naslovom Nazaj v kazahstansko zaspano votlino, v katerem so na kamero ujeli celo trenutek med zavestjo in narkolepsijo. »Na zidu je videl žabe. Strašno ga je bilo videti v takšnem stanju. Zelo težko je bilo gledati, kako sin vsak dan trpi,« je mati prizadetega dečka obupana v dokumentarnem filmu. »Če ga poskušaš zbuditi, je videti, kot da bi poskušal odpreti oči, vendar jih ne more. Kar spi in spi,« je sinove simptome opisoval njegov oče. »Obnemogla sem. Noge imam tako težke, kot da bi imela obutih sto parov škornjev. V glavi se mi vrti,« je za televizijsko postajo RT zaupala prizadeta ženska. Spet drugi so povedali, da se počutijo, kot da bi bili pijani.

Je kriv opuščeni rudnik urana?

Znanstvenih odgovorov ni, večina prebivalcev se z nezaupanjem ozira proti opuščenemu rudniku urana, v katerem so v času Sovjetske zveze kopali uranovo rudo, ki so ga v velikih količinah potrebovali za jedrsko orožje in jedrske elektrarne. Najprej so krivili povečano sevanje, o katerem se je pozneje izkazalo, da je v mejah normale, potem pa so se osredotočili na radon, plin brez barve in vonja, ki nastaja med razpadanjem urana. »Ta plin povzroča toksične učinke in človeka potiska v stanje, podobno sanjam, zato ljudje zaspijo,« je razložil ruski strokovnjak Leonid Rohvanov z Univerze v Tomsku. Za zdaj jim s konvencionalnimi metodami v zraku ni uspelo zaznati niti radona.

Pomenljivo je tudi, da približno ducat družin, ki živijo neposredno ob rudniku, nima nikakršnih simptomov. Prav tako o njih nikoli niso govorili rudarji, ki so v rudniku še do leta 1990 izkopavali uran. Sergej Lukašenko, direktor Inštituta za radiacijsko varnost pri Državnem jedrskem centru, ne izključuje, da je kriv ogljikov monoksid, ki je v nekaterih domovih prizadetih vaščanov kar desetkrat presegel priporočene vrednosti.

Želeli bi odškodnine

»Kar zadeva spalno bolezen, še nimamo dokončnih rezultatov študij,« je priznal tamkajšnji župan Asel Sadvokasova. Vas je menda na »osebnem radarju« predsednika Nursultana Nazarbajeva, je zagotovil tiskovni predstavnik kazahstanske vlade, ki je organizirala tudi posebno komisijo za spremljanje znanstvenih raziskav. Oblasti so začele program preseljevanja, vendar nekateri niso pripravljeni oditi. »Nikamor ne grem. Zakaj le? Štirideset let že živim tukaj in tukaj bom umrl,« je odločen Kazačenko, ki ga je žena Raisa negovala med dvema epizodama narkolepsije. »Pravijo, da prizadene možgane, da povzroča glavobole. Meni glavobol trenutno povzroča razmišljanje o tem, da nas hočejo preseliti,« ga tudi žena Raisa podpira v odločitvi, da ostaneta na svojem domu. Lokalne oblasti zagotavljajo, da bodo šole in druge ustanove v Kalačiju delovale, dokler ne odide zadnji vaščan, saj bodo te preselili samo, če bodo sami hoteli. Mnogi bi raje kot nov dom videli, da jim oblast izplača odškodnine.