Tiskane izdaje
V protestih proti volitvam članov v Venezueli vplivne ustavodajna skupščine, ki ji je Maduro naložil pripravo nove ustave, je prišlo na dan volitev do napadov na volišča. Nasprotniki volitev so tudi pripravili številne cestne blokade, vse pa je sprožilo nasilni odgovor varnostnih sil, ki so ponekod odgovorile s streljanjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah opozicije je bilo samo ta konec tedna v državi ubitih najmanj 16 ljudi. Generalno državno tožilstvo je potrdilo deset mrtvih. V že več mesecev dolgih protestih naj bi bilo sicer ubitih že več kot 120 ljudi, še navaja AFP.
Voditelj venezuelske opozicije Hendrique Capriles je Venezuelce že pozval, naj danes nadaljujejo s protestnimi shodi proti predsedniku Maduru po vsej državi, za sredo pa je napovedal množični protest v prestolnici Caracas.
»Ne priznavamo tega goljufivega procesa,« je po zaprtju volišč dejal Capriles.
Opozicijski vodja Henrique Capriles. Foto: Christian Veron/Reuters
Venezuelski predsednik je sicer po objavi volilne udeležbe v govoru pred na stotine podpornikov v središču Caracasa dejal, da so bile nedeljske volitve »največje glasovanje za revolucijo v zadnjih 18 letih«, pri tem pa po navedbah AFP imel v mislih leto, ko je njegov mentor, pokojni Hugo Chavez prišel na oblast.
Vodja venezuelske volilne komisije Tibisay Lucena je pred tem sporočila, da je bila volilna udeležba »izredna« in da se je volitev udeležilo več kot osem milijonov volivcev. Volitve je opozicija bojkotirala, večina mednarodne skupnosti pa obsodila kot poskus Madura, da si prigrabi oblast.
Po podatkih opozicije naj bi se volitev udeležilo le 2,48 milijona volivcev od 19,4 milijona volilnih upravičencev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Volilna komisija tudi ni sporočila, koliko oddanih glasovnic je bilo neveljavnih. V Venezueli namreč predvsem na lokalnih volitvah pogosto prihaja do protestov v obliki oddaje neveljavnih glasovnic.
Za 545 mest v ustavodajni skupščini se je potegovalo okoli 5500 kandidatov. Kot navaja dpa, sta med njimi tudi Madurova soproga Cilia Flores in Delcy Rodriguez, ki je bila še do nedavnega zunanja ministrica.
Nova ustavodajna skupščina naj bi začela delovati v sredo in to kar v stavbi parlamenta, v katerem ima od začetka lanskega leta večino opozicija. Ta ustavodajna skupščina naj bi zdaj nadomestila parlament in napisala novo ustavo.
Odzivi na nedeljske volitve
Maduro je vse od volilne zmage opozicije na vse načine skušal omejiti pristojnosti in delovanje parlamenta. Ta pa ga je na drugi strani skušal odstaviti z referendumom. A ga je preprečilo sodišče.
Na nedeljske volitve so se že odzvale ZDA in jih obsodile. V Washingtonu so napovedali »odločen in hiter odgovor" proti Madurovi vladi.
»ZDA obsojajo vsiljene volitve za narodno ustavodajno skupščino, ki naj bi zamenjala legitimno izvoljeno nacionalno skupščino in spodkopala pravico venezuelskega ljudstva do pravice do samoodločbe,« je v sporočilu za javnost zapisala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert.
»ZDA podpirajo venezuelsko ljudstvo in njihove izvoljene predstavnike v njihovem prizadevanju za obnovo države in polno delujoče demokracije,« je dodala in hkrati napovedala sankcije proti »arhitektom avtoritarizma v Venezueli«, vključno proti tistim, ki bodo sodelovali v novi ustavodajni skupščini, navaja AFP.
Tudi Evropska unija je kritična do volitev. "Ustavodajna skupščina, ki so jo izvolili v vprašljivih in nasilnih okoliščinah, ne more biti del rešitve trenutne krize," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. EU obsoja varnostne sile, ki so po oceni Bruslja prekomerno nasilne. Naloga vlade je, da varuje temeljne pravice prebivalcev in ustavo. V te pravice sodi tudi pravica do svobode govora in mirnih demonstracij, so še sporočili iz Bruslja.
»Komisija ima resne pomisleke, ali lahko prizna rezultate volitev,« je dodala Andreeveja in poudarila, da se bo EU še naprej zavzemala za mirno rešitev krize v Venezueli.
