V ZDA problematična sovražna dejanja, ne prepričanja. Pa v Evropi?

Preverili smo, kako nestrpne, celo sovražne izjave razumejo v Evropi in ZDA, ter jih osvetlili s primeroma.

Wed, 24.02.2016, 20:00

Več o tej temi lahko preberete že danes po 22. uri v večernem Delu, ki ga dobite v naši spletni aplikaciji za IOS in Android, oziroma jutri v časopisu, kjer boste lahko prebrali prispevek Sovražni govor: od besednih obračunavanj do vaških straž

V Evropi sta antisemitizem in islamofobija sta v porastu

Kje je meja, ko svoboda izražanja postane sovražni govor, in kako kaznovati tiste, ki spodbujajo sovraštvo, nasilje in nestrpnost, so vprašanja, s katerimi se vse bolj ukvarjajo tudi evropske države. Statistika Evrobarometra, opravljena lani, namreč kaže, da je kar polovica Evropejcev (leta 2012 je bilo takšnih okoli 39 odstotkov) prepričanih, da je diskriminacija na podlagi vere in prepričanj prisotna vsepovsod.

V porastu sta tako antisemitizem kot islamofobija - le okoli 71 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da bi jim bilo prijetno ali pa vseeno, če bi bil njihov sodelavec muslimanske vere, za jude je ta delež nekoliko večji (84 odstotkov). Za primerjavo: s kristjani bi brez pomislekov delalo 94 odstotkov vprašanih.

Tudi Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je zaznala trend stopnjevanja sovraštva do muslimanov in judov, kot prostor, kjer je sovražni govor vse bolj domač, pa izpostavljajo družabna omrežja. Države članice Sveta Evrope so zato pozvali k ratifikaciji dodatnega protokola h konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki med drugim inkriminira rasistična in ksenofobična dejanja na internetu. Slovenija je to že storila.

V Evropi pa so se v zadnjih letih pojavili tudi pozivi posameznim družabnim omrežjem, naj ukrepajo. Tožilstvo v Hamburgu se je novembra lani osredotočilo na upravljavce Facebooka, ki jim je očitalo, da so storili premalo za zajezitev sovražnega govora. Na očitke so se odzvali in januarja letosnapovedali, da bodo za boj proti sovražnemu govoru namenili milijon evrov, s katerimi bodo podprli organizacije, ki se borijo proti tovrstnemu nasilju na spletu.

V ZDA problematična sovražna dejanja, ne prepričanja

Kontroverzne besede morebitnega ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa - na primer da so številni Mehičani, ki živijo v ZDA, kriminalci in posiljevalci - bi najverjetneje marsikje prišteli k sovražnemu govoru, a ne v Združenih državah. Tam tovrstne izjave ščiti prvi amandma ustave in v njem zapisana svoboda govora.

Sovražni govor v ZDA ni trdno definiran, saj za to doslej ni bilo priložnosti, so pred časom zapisali v Washington Postu. Ameriška odvetniška zbornica ga definira kot žaljenje ali grožnjo na podlagi rase, vere, nacionalnosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali podobnega razloga. Zavzema se za njegovo zavračanje, hkrati pa svari pred sprejemanjem politik, ki bi lahko ogrozile pravico do svobode govora. Prvi amandma določa, da sme posameznik ne le izreči mnenje, s katerim se naslovnik ne strinja, ampak tudi mnenje, ki je žaljivo ali sovražno, pravijo.

Nekateri strokovnjaki sicer govorijo o izvzetosti sovražnega govora iz prvega amandmaja (hate speech exception), a to menda ne drži povsem. Iz zaščite je po navedbah ameriške odvetniške zbornice namreč izvzet le ozek nabor izrazov oziroma raba tako imenovanih fighting words, besed, ki bi lahko v naslovniku sprožile nasilen odziv. V zbornici predlagajo, da bi se problema sovražnega govora lotili z zakoni in politikami, ki bi kaznovale slabo vedenje, in ne slabih prepričanj.

OBRAVNAVE SOVRAŽNEGA  GOVORA

Evropski poslanec in evroskeptik Korwin-Mikke

Evropskega poslanca in skrajnega evroskeptika, 72-letnega Janusza Korwin-Mikkeja so oktobra 2015 oglobili s 3060 evri in ga za deset dni suspendirali iz evropskega parlamenta zaradi uporabe nacistične geste in sovražnega govora proti beguncem. Predsednik poljske politične stranke KORWIN, ki je lani na predsedniških volitvah osvojila sedeže v poljskem sejmu, je begunce v parlamentarnem govoru označil za »človeške smeti, ki nočejo delati«.

Janusz Korwin-Mikke (na fotografiji levo). Foto: wikimedia commons

Zaradi nacistične geste mu je na Poljskem grozila tudi do dveletna zaporna kazen. Poljak je med evropskimi poslanci znan kot kontroverzni skrajno desničarski govorec in skrajni evroskeptik, ki je v preteklosti dejal, da podpira vrnitev absolutne monarhije in smrtne kazni ter odvzem volilne pravice ženskam, za katere pravi, da so »manj inteligentne«.

Predsednik parlamenta Martin Schulz ga je kaznoval že julija 2014, ko je Poljak na parlamentarni razpravi o brezposelnosti mladih uporabil besedo »nigger«, pri čemer je 20 milijonov mladih nezaposlenih Evropejcev primerjal z »niggerji Evrope« kot posledico uveljavljene minimalne plače.

Antisemitizem pod pretvezo komedije

Kontroverznega francoskega komika Dieudonnéja M'balo M'balo so januarja 2016 hongkonške oblasti priprle ob prihodu na letališče in mu prepovedale vstop v Hongkong. Dieudonné je bil namreč zaradi antisemitizma, rasizma in spodbujanja sovraštva na svojih nastopih v Evropi obsojen že sedemkrat. Nazadnje so ga novembra lani na sodišču obsodili na dva meseca zapora, 9000 evrov globe in prepoved vstopa v Belgijo.

Dieudonné M'bala M'bala. Foto: Réseau Voltaire/wikimedia commons

Leta 2009 so ga v Franciji že oglobili za 10.000 evrov, ker je na svojem nastopu gostil Roberta Faurissona, ki je že večkrat zanikal holokavst. Zaradi obsodbe se je pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da je bil njegov umetniški nastop le pretveza za spodbujanje in širjenje antisemitizma.

Januarja 2015 pa ga je francosko sodišče obsodilo na dva meseca pogojne kazni za spodbujanje terorizma, ko je po twitterju s komentarjem izrazil simpatiziranje z napadalci na Charlie Hebdo. V preteklosti so v mnogih francoskih mestih že prepovedali njegove nastope, a to ni preprečilo dejstva, da so bili že večkrat razprodani.

Prijavi sovražni govor