V Zimbabveju zaradi suše razglasili naravno katastrofo

K izjemni suši je pripomogel vremenski pojav El Niño, a mnogi za pomanjkanje hrane krivijo tudi predsednika Mugabeja.

Objavljeno
05. februar 2016 15.14
Mo. B.
Mo. B.

Harare − Zaradi več kot 16.000 poginulih domačih živali, 75 odstotkov uničenih pridelkov in suhih zajetij vode je zimbabvejski predsednik Robert Mugabe za del podeželja razglasil naravno katastrofo. Kot glavni razlog za izredno sušo je navedel vremenski pojav El Niño, hkrati pa je krivdo za pomanjkanje hrane pripisal tudi sankcijam Zahoda. Mugabejevi kritiki medtem opozarjajo, da je za manjšo pridelavo hrane odgovorna tudi sporna zemljiška reforma.

»Po prvotnih ocenah je 1,5 milijona ljudi v vseh 60 ruralnih okrožjih pretila prehrambna negotovost. Število ljudi, ki jim grozi pomanjkanje hrane, je nato naraslo na 2,44 milijona − torej 26 odstotkov populacije. Zaradi nadaljnje pretnje suše, ki jo povzroča El Niño, je njegova ekscelenca, predsednik, za več prizadetih območjih razglasil naravno katastrofo,« so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili z zimbabvejskega predsedniškega kabineta.

S posledicami dolgotrajne suše se spopadajo tudi v drugih državah na jugu Afrike. Po ocenah Svetovnega programa za hrano (WFP) najmanj 14 milijonom ljudi grozi lakota, cene živil so poskočile. V Malaviju je cena koruze 73 odstotkov višja od povprečja. Težave imajo tudi v Južni Afriki, kjer bodo morali letos uvoziti polovico koruze.

Premalo izkoriščena zemlja

Zimbabve je nekdaj veljal za žitnici južnega dela Afrike, a se količina proizvedene hrane vztrajno manjša, v zadnjih letih so morali, da bi zadostili potrebam milijonskega naroda, začeti uvažati žito iz sosednjih držav. Zimbabvejska vlada zdaj obljublja, da bo poskušala kar se da zmanjšati posledice suše za ljudi in živino – na kakšen način, niso pojasnili.

Mnogi opozarjajo, da pomanjkanje hrane ni le posledica skopih padavin, ampak tudi vladne zemljiške reforme, začete pred dobrimi petnajstimi leti, ko so začeli aktivno preganjati belopolte veleposestnike, zemljo pa ponovno razdeljevati. Zaradi pomanjkanja izkušenj novih lastnikov so številne kmetijske površine danes premalo izkoriščene.

 »Aprilska [leto 2015] žetev je bila za 50-odstotkov manjša kot prejšnja leta. Število ljudi, ki jim grozi prehranska negotovost, se bo najverjetneje povečalo in še naprej raslo,« je opozori tiskovni predstavnik WFP David Orr.