Tiskane izdaje
Kakšne so dejanske razlike med stroški bivanja v Tokiu in Oslu, Ljubljani in Kijevu ter kaj je tisto, kar nanje najbolj vpliva?
Upoštevanje različnih podatkov daje različne rezultate, zato tudi tolikšne razlike med najpomembnejšimi lestvicami najdražjih mest na svetu, ki jih periodično objavlja peščica »think tankov« in svetovalnih družb. Najnovejša, ki jo je sestavila švicarska banka UBS, z nekaterimi primerjavami poskuša pokazati, kateri so tisti faktorji, ki najbolj vplivajo na stroške bivanja in s tem na rangiranje posameznih mest. Rezultati kažejo, kako odgovor na vprašanje, katero mesto je nadražje, šedaleč ni preprost.
Razviti v prednosti
Primerjava življenjskih stroškov v različnih delih sveta poraja številne izzive, predvsem v času občutnega prilagajanja obrestnih mer, s katerimi hočejo države ustvariti boljše pogoje za rast svojih gospodarstev. Politični in ekonomski dogodki so imeli v preteklem letu še posebno pomembno vlogo pri določanju cene dobrin in storitev v razvitih državah in tistih v razvoju, so poudarili analitiki iz UBS. Banka je prejšnji mesec objavila že 16. edicijo raziskave o cenah in zaslužkih, v kateri so avtorji primerjali podatke o dohodkih, kupni moči prebivalstva in cenah dobrin ter storitev v 71 mestih široko po svetu. Rezultati so tako kot vedno do zdaj pokazali na velike razlike med zahodom in vzhodom, severom in jugom. Hkrati so pokazali, da se je življenje v nekaterih mestih v zadnjih letih precej podražilo. Med razlogi za to so avtorji identificirali predvsem nihanja v vrednosti posameznih valut.
Zürich, Ženeva in New York so se uvrstili na vrh seznama najdražjih mest po relativni ceni dobrin in storitev. V prvo deseterico so se uvrstili še Oslo, Köbenhavn, London, Chicago, Tokyo, Auckland in Sydney. Na dnu seznama so se medtem znašle tri vzhodnoevropske prestolnice: Kijev, Sofija in Bukarešta, kjer so bili relativni življenjski stroški dvainpolkrat nižji v primerjavi z najbolje uvrščenimi. Ko so avtorji k cenam blaga in storitev prišteli tudi stroške najema nepremičnin, je vrh po pričakovanjih zasedel New York, večina drugih mest pa je zdrsnila po lestvici navzdol. Povprečna cena najema dvosobnega stanovanja v New Yorku, ki so ga strokovnjaki v raziskavi uporabili kot referenčno mesto, na mesec znaša 4620 ameriških dolarjev. V Zürichu, ki je zdrsnil na drugo mesto, bi najem enako velikega stanovanja znašal 2500 dolarjev oziroma skoraj polovico manj, medtem ko bi v Sofiji za ceno ene povprečne mesečne najemnine v New Yorku primerljivo stanovanje lahko najeli za 17 mesecev.
Posledice šoka
Visoka uvrstitev švicarskih mest je predvsem posledica odločitve švicarske narodne banke 15. januarja letos, da odstopi od politike umetnega vzdrževanja nizke vrednosti franka v primerjavi z evrom. Nenaden porast švicarske valute tako v primerjavi z evrom kot z dolarjem je pričakovano močno vplival na stroške življenja v alpski deželi. Brez tega šoka bi bili obe švicarski mesti po besedah ekonomistov uvrščeni niže. Toda kot so opozorili avtorji, izjemna valutna nihanja niso bila omejena zgolj na Švico, ampak so se pojavljala tudi v številnih drugih evropskih, južnoameriških in azijskih državah.
Evro je od začetka druge polovice leta 2014 do konca prvega trimesečja letos izgubil skoraj eno četrtino svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem. Zaradi zahodnih gospodarskih in finančnih sankcij proti Rusiji je močno upadla tudi vrednost rublja; od leta 2012, ko je UBS zadnjič objavila seznam najdražjih mest, za kar 42 odstotkov. Še slabše jo je odnesla ukrajinska grivna, ki je izgubila skoraj dve tretjini svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem. Kijev je tako zasedel zadnje mesto na lestvicah cen blaga in storitev ter višine dohodkov. Silovita gibanja valutnih tečajev so zaznali tudi drugod po svetu, predvsem v nekaterih razvijajočih se gospodarstvih. Vrednost brazilskega reala se je od leta 2012 znižala za več kot tretjino, kar je bila po besedah avtorjev predvsem posledica zmanjševanja zunanje trgovinske menjave. Podobno usodo so doživele tudi druge južnoameriške države, medtem ko je bila slika v Aziji nekoliko bolj mešana.
»Države v razvoju že trideset let dohitevajo druge, a nižanje vrednosti njihovih valut je negativno vplivalo na kupno moč v zadnjih treh letih,« je v komentarju za Bloomberg pojasnil Daniel Kalt, ekonomist v UBS. Nenadzorovano nižanje vrednosti nacionalnih valut lahko vodi v negativno spiralo, predvsem zaradi potrebe po uvažanju nekaterega blaga. Kalt je poudaril: »Revnejša, kot je država, več blaga mora uvoziti in bolj jo prizadene upad vrednosti valute.«
Ljubljana proti New Yorku
UBS je v raziskavo vključil tudi slovensko prestolnico, ki se je znašla v spodnji polovici seznama najdražjih mest glede na ceno blaga in storitev. Življenjski stroški povprečne tričlanske evropske družine v Ljubljani znašajo 54 odstotkov tistih v New Yorku. Če upoštevamo tudi ceno najema nepremičnine, se stroški še dodatno znižajo, in sicer na 44 odstotkov. Cene v Ljubljani so nizke tudi v primerjavi z večjimi mesti v neposredni bližini, kot sta Dunaj in München. Povprečna evropska družina bo po izračunih UBS za košarico 122 dobrin in storitev v Ljubljani na mesec namenila okoli 1800 dolarjev, medtem ko bi jo ista košarica v avstrijski prestolnici in na Bavarskem stala od 2187 do 2189 dolarjev.
