Tiskane izdaje
New York − Varnostni svet Organizacije združenih narodov (OZN) bo danes glasoval o resoluciji, s katero bi ob letošnji 20. obletnici genocida v Srebrenici 11. julij razglasili za svetovni dan spomina na več kot 8000 bošnjaških žrtev. Ali bo resolucija potrjena, še ni znano − Srbija je namreč zaveznico Rusijo prosila, naj uporabi možnost veta.
Beograd, ki tako kot Banjaluka genocida v Srebrenici ne priznava in ga označuje kot »velik zločin«, je prejšnji teden ostro kritiziral predlog resolucije, češ da bo imela dolgoročne negativne posledice, zato je na ruskega predsednika Vladimirja Putina naslovil pismo s prošnjo, naj Moskva resolucije, ki kar najostreje obsoja genocid v Srebrenici, ne podpre. Sodeč po diplomatskih virih se bo Moskva glasovanja bodisi vzdržala, kar bi pomenilo, da bo VS resolucijo sprejel, bodisi bo izkoristila pravico veta, kar je mogoče sklepati iz besed ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Ta je pred dnevi dejal, da bi sprejetje tovrstne protisrbske resolucije zapletlo razmere in povzročilo val medetničih napetosti na Balkanu. Rusija je tako pred dnevi vložila tudi svoj predlog resolucije, saj ocenjuje, da je britanski predlog pristranski in uperjen proti bosanskim Srbom.
V Washingtonu pa medtem pripravljajo še ostrejšo obsodbo srbske vpletenosti v vojno v BiH − kongresniki namreč sestavljajo resolucijo, v kateri piše, da so srbske sile med vojno izvajale agresijo, etnično čiščenje in genocid.
Genocid v Srebrenici velja za najhujši zločin na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Potem ko so Združeni narodi aprila 1993, med vojno v BiH, Srebrenico razglasili za varovano območje, da bi jo obvarovali pred srbsko zasedbo, se je v mesto po nekaterih ocenah zateklo 45.000 Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je kljub statusu varovanega območja izvedla ofenzivo na mesto, ki se je začela 6. julija 1995, končala pa pet dni pozneje.
Med tem časom so prebivalci zapustili mesto in se, z izjemo nekaj tisoč moških − od 10.000 do 15.000 −, ki so se v strahu za življenje skozi gozdove peš odpravili proti Tuzli, zatekli v Potočare, kjer je imel svoj sedež nizozemski bataljon modrih čelad, zadolžen za varovanje enklave. A modre čelade so se ob odsotnosti mednarodne podpore uklonile pritisku srbskih sil in begunce prepustile srbskim generalom in vojakom, ki so ženske, otroke in starejše s konvoji prepeljali na tako imenovano bošnjaško ozemlje, moške pa zadržali.
Padcu Srebrenice je sledil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, med katerim je bilo ubitih približno 8000 muslimanskih moških in dečkov. Haaško sodišče je januarja 2007 ta poboj označilo za genocid, nizozemsko sodišče pa je julija lani del odgovornosti zanj pripisalo tudi Nizozemski in ji naložilo plačilo nadomestila.
