Bo Rusija Türka spet pripeljala na vrh?

New York – Svetovni voditelji so odšli iz New Yorka, varnostni svet pa se je vrnil k svojim rutinam. Danes k že petemu glasovanju o prihodnjem generalnem sekretarju, po katerem znova ne bomo nič bliže odgovoru, kdo bo prihodnje leto vodil OZN. Slamnate volitve bodo še eno taktično preigravanje, pet stalnih članic naj bi svoje barve pokazalo prihodnji teden.

V splošni razpravi generalne skupščine smo slišali nekaj ostrih kritik na račun petnajstčlanskega telesa, ki kroji delovanje Združenih narodov. Med najbolj odločnimi je bila Aurelia Frick, zunanja ministrica ene najmanjših članic, Liechtensteina, ki je varnostni svet obtožila sramotne brezbrižnosti ob množičnih grozodejstvih v Siriji. »Varnostni svet lahko vstopi v novo obdobje in se premakne k odgovornemu delovanju,« je najpomembnejšo skupino znotraj svetovne organizacije pozvala k spremembi politične kulture.

Nujnost reforme Združenih narodov (ZN) je v zadnjih letih postala zguljena plošča, saj se svetovna organizacija spreminja z živahnostjo ledenikov (pred segrevanjem ozračja). Letošnja javna kampanja za novega generalnega sekretarja je bila zasnovana kot del sprememb, toda po štirih slamnatih glasovanjih, na katerih je Portugalec António Guterres vedno gladko zmagal, je vprašanje, kdo bo januarja nasledil Ban Ki Moona, enako nejasno, kot je bilo na začetku poletja. Znana so samo imena devetih kandidatov, ki se še potegujejo za njegov sedež, kar je po mnenju nekaterih velik napredek.

Bolgarska zmeda

Včasih so ostale članice namreč ugibale, kdo so sploh morebitni kandidati. Čeprav tudi tokrat ni gotovo, da poznamo nabor, kot je pokazalo nerodno mešetarjenje s Kristalino Georgievo, podpredsednico Evropske komisije, ki naj bi postala še ena Bolgarka v tekmi za OZN. Zanjo naj bi na nedavnem srečanju G20 pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu lobirala nemška kanclerka Angela Merkel, kar so v Berlinu zanikali, v Moskvi pa potrdili. Georgieva je prejšnji teden prišla v New York in znova dejala, da je »zelo počaščena, ker me mnogi spodbujajo h kandidaturi«, ter dodala, da je odločitev sedaj v rokah bolgarske vlade.

Toda ta že ima kandidatko, šefico organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo Irino Bokovo. Ta je dolgo veljala za favoritko, saj prihaja iz vzhodne Evrope, ki naj bi bila po nepisanem pravilu na vrsti za generalnega sekretarja, in je ženska, kar se ujema s pobudo precejšnjega dela članic, da OZN dobi prvo glavno tajnico. Godljo je začinil Peking, saj je ena od petih stalnih članic s pravico veta sporočila, da bo glasovala samo za kandidate, ki jih podpirajo njihove države. Bolgarski premier Bojko Borisov je dejal, da se bo odločil po današnjem glasovanju in če Bokova »ne bo prva ali druga ..., se bomo skupaj odločili, kako naprej«.

Lobiranje za Türka

Rusija javno podpira pobudo o kandidatu iz Vzhodne Evrope, čeprav se diplomatska mnenja razlikujejo pri ocenah, kako trdna je ta podpora in ali so jo pripravljene zabarantati za uresničenje kakšnega od njenih drugih interesov ali pa jo bodo branile z vetom. V slednjem primeru naj bi bili v ospredju Bokova, slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak in slovenski kandidat Danilo Türk.

Bolgarsko mencanje z Georgijevo naj bi precej zameglilo možnosti prve, in čeprav naj bi slovaški predsednik Andrej Kiska po New Yorku razglašal, da je Lajčak že praktično izbran, so možnosti odprte tudi za Türka. Sploh ker se je Lajčak v sovjetskih časih šolal v Moskvi, kar vedno vzbuja pomisleke predvsem v Washingtonu.

Po besedah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je prejšnji teden za Türka lobiral pri mnogih nestalnih članicah varnostnega sveta, ima nekdanji slovenski predsednik med drugim podporo Senegala in Angole, zanimanje zanj naj bi izrazili tudi v Novi Zelandiji, če bo njihova kandidatka Helen Clark, ki je bila v dosedanjih glasovanjih pri dnu liste, izstopila iz tekme. Načeloma naj bi ga podpirala tudi Rusija (tako kot »druge kredibilne kandidate« iz Vzhodne Evrope), Peking se ponavadi uskladi z Moskvo, pozitivni signali naj bi prihajali tudi iz Pariza. Največji neznanki ostajata ZDA in Velika Britanija, najbolj skrivnostni med peterico, ki na koncu odloča.

Jeremić – priporočljiv kandidat

Če Türk sodi v ožji vzhodnoevropski nabor, diplomatski viri vanj ne uvrščajo srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića, kljub temu da je že od 5. avgusta pri vrhu glasovanj. Konservativni časnik Wall Street Journal ga je prejšnji teden razglasil za »edinega priporočljivega« med kandidati, ki so jih omenili (Türka niso), predvsem zaradi njegovih napovedi o prevetrenju birokratskega modela upravljanja ZN. Toda do 6. oktobra, ko naj bi stalne članice prvič uporabile lističe drugačne barve, bo takšnih ugibanj in napovedi še veliko.