Vdor heroina na ameriško podeželje

Poplava zasvojenosti v prvih državah predsedniške tekme spreminja politiko.

Objavljeno
28. januar 2016 20.37
Sebastijan Kopušar
Sebastijan Kopušar
New York – Ameriški politiki so v New Hampshiru, drugi postaji pri izbiranju predsedniških kandidatov strank, odkrili heroin. Vsi obiskujejo družine, ki so izgubile otroka zaradi prevelikega odmerka, ali na klinikah za boj proti odvisnosti izražajo svoje poglede na novo heroinsko epidemijo v ZDA. Njen novi obraz niso več revne mestne četrti, pač pa bela, podeželska, premožna zvezna država.

Heroin v valovih pesti ZDA že več kot pol stoletja. Ko je v poznih šestdesetih ameriška mesta preplavilo nasilje, povezano z naraščanjem uporabe prepovedanih drog, so politiki razglasili vojno proti drogam. Toda namesto s pomočjo odvisnikom so se je lotili s kaznovanjem in zastraševanjem. Dobra štiri desetletja in stotine milijard dolarjev pozneje so zapori natrpani, zloraba drog pa v ZDA vseeno narašča.

Tudi politiki na desnici so začeli govoriti o odvisnosti kot bolezni, o zdravljenju in njegovem vključevanju v zdravstveno zavarovanje, o pomoči pri vključevanju ozdravljenih odvisnikov v družbo ter o podpori družinam. Za spremembo pa ni krivo le spoznanje o neučinkovitosti dosedanjih kaznovalnih ukrepov. Novi val odvisnikov niso več temnopolti mladeniči v revnih četrtih, pač pa beli delavci in usihajoči srednji razred ameriškega podeželja.

Od recepta do igle

Heroin je poceni in povsod. Štirje od petih odvisnikov naj bi začeli z zlorabami zdravil proti bolečinam in nato pristali na cenejšem in učinkovitejšem heroinu. Po podatkih središča za zaščito in nadzor bolezni se je v zadnjem desetletju število smrti zaradi heroina povečalo za 286 odstotkov. Vsak dan umre povprečno 120 Američanov, več kot v prometnih nesrečah ali zaradi strelnega orožja. Tako v ZDA vsako leto pokopljejo več žrtev drog, kot jih je skupaj umrlo v vseh ameriških vojnah po Vietnamu.

Študija, ki jo je pred dvema letoma objavilo ameriško medicinsko združenje, je pokazala, da je 90 odstotkov tistih, ki so v zadnjem desetletju prvič poskusili heroin, belih. Ponavadi so to mladi, ki začno zlorabljati protibolečinska zdravila na recept, narejena na osnovi opiatov. Njihova uporaba je v zadnjih desetletjih eksplodirala; če so leta 1991 v ZDA napisali 76 milijonov receptov, so jih leta 2013 že kar 207 milijonov. Ob poplavi poceni heroina je prehod k igli hiter.

Nova Anglija in še posebno New Hampshire sta postala simbol novega vala heroinske odvisnosti. »Epidemija opiatov je ta hip največje varnostno in zdravstveno vprašanje države,« pravi demokratska guvernerka Maggie Hassan. »Zloraba drog je bila v New Hampshiru vedno težava, toda z opiatsko krizo je dosegla epske razsežnosti,« se strinja tudi Donna Sytek, nekdanja republikanska predsednica lokalnega kongresa. Obe priznavata, da so se prepočasi odzvali na naraščajočo odvisnost.

V državi z 1,3 milijona prebivalcev je leta 2013 zaradi prevelikih odmerkov drog umrlo 192 ljudi, predlani 326, lani več kot štiristo. Center za pomoč odvisnikom, ki deluje v prestolnici države Manchestru, je vedno natrpan, po besedah njegove direktorice Holly Cekala bi lahko odprli še šest novih, pa bi bili še vedno prepolni. Po oceni Linde Saunders Paquette, ki vodi organizacijo New Futures za spodbujanje sodobne politike za boj proti odvisnostim, v New Hampshiru okoli sto tisoč ljudi ali skoraj desetina prebivalcev potrebuje zdravljenje odvisnosti.

Ebola Nove Anglije

Župan Manchestra Ted Gatsas redno sprejema starše, katerih otroci so vzeli prevelik odmerek opiatov. »Če ne bomo pravočasno ukrepali, naša skrb ne bo več premalo postelj v centrih za pomoč odvisnikom, pač pa bomo morali pospešiti izdelavo krst,« opozarja Gatsas. Čakalne dobe za sprejem v centrih so v povprečju od štiri do šest tednov. Proračunsko varčevanje je prizadelo tudi tovrstne programe, zdaj pa tudi na vedno varčni desnici spoznavajo, da bo treba nameniti več denarja za spopad s heroinsko krizo.

Tamkajšnji kongres je prejšnji teden med svojimi prvimi ukrepi v novem letu potrdil dva nova zakona za boj proti epidemiji opiatov. Hkrati se v državi vrstijo govori predsedniških kandidatov, ki izražajo sočutje in razumevanje. Vodilna demokratka Hillary Clinton se je odzvala z deset milijard dolarjev vrednim predlogom za boj proti odvisnosti v ZDA. In priznala, da to nikoli ni bila ena od osrednjih tem pri pripravi kampanj, dokler ni New Hampshire vseh kandidatov spodbudil k reševanju težav z zlorabo opiatov.

Tudi republikanski guverner New Jerseyja Chris Christie, ki je svojo kampanjo osredotočil na dober rezultat v New Hampshiru, že ves čas opozarja na naraščajočo odvisnost in poudarja, da so stroški za oskrbo zapornika precej višji kot stroški zdravljenja odvisnosti. Kandidati, ki nimajo pripravljenih jasnih odgovorov za reševanje »ebole Nove Anglije«, kot je opiatsko krizo imenoval glavni patolog New Hampshira, nimajo kaj iskati v granitni državi.