Veliki brat za prepoznavanje obrazov

Umetna inteligenca na Kitajskem prevzema naloge nadzora – končni cilj je gradnja sistema za nadziranje 1,3 milijarde ljudi.

Objavljeno
17. december 2017 09.30
Posodobljeno
17. december 2017 21.30
Izziv velika podobnost Kitajcev

Mednarodne organizacije za človeške pravice pa tudi poudarjajo, da je v projekt prepoznavanja obrazov vložen tudi kapital ameriške Silicijeve doline. Vendar v državi s tako veliko prebivalcev niti najzmogljivejša umetna inteligenca ne zmore preseči enega izziva. Med Kitajci je veliko tistih, ki niso nikakor povezani, a so si fizično tako podobni, da jih niti starši ne zmorejo razpoznati. Bo to razpoznavno s kombinacijo DNK in krvne skupine? V tem primeru prav gotovo.


Novinar BBC John Sudworth je poskušal »izginiti« v 3,5-milijonskem mestu Guiyang. Izbiral je najprometnejše ulice in se stapljal v množici ter se zatem preusmeril v najodročnejše kote mesta. Kljub temu so pripadniki varnosti potrebovali le sedem minut, da so ga izsledili.

Varnostniki so v glavnem mestu pokrajine Guizhou uporabili mogočen sistem nadzornih kamer in sodobno tehnologijo prepoznavanja obrazov. S to tehnologijo ima kitajski »veliki brat« celotno nacijo na očeh.

Sudworth ni naredil ničesar narobe. Imel je redko možnost spoznanja delovanja kitajskega sistema nadzora. Njegov beg je bil igra, skozi katero se je prepričal o tem, kako daleč je šla azijska sila z razvojem prepoznavanja obrazov.

Več kot 170 milijonov nadzornih kamer

Zdaj je po celotni Kitajski nameščenih več kot 170 milijonov nadzornih kamer. Do leta 2020 se bo to število povečalo do najmanj 600 milijonov. Povezane so z ogromno bazo podatkov in tehnologijo prepoznavanja obrazov. Spreminjajo se v mogočno oko, ki mu nič ne uide. Nihče, ki ga organi pregona ne označijo za sumljivega, se ne more skriti.

Lokalni policisti so Sudworthu na primer pokazali računalniški prikaz letališča in železniške postaje, na kateri zasledujejo vse ljudi. Prav tako vsa njegova srečevanja s prijatelji, ki so bili razvrščeni na člane družine in znance. Analizirali so njegovo gibanje in na podlagi tega ugotovili, kaj še bo storil.

»Za običajne ljudi zbiramo podatke samo takrat, ko potrebujejo našo pomoč,« je na guiyangški policiji povedala inšpektorica Xu Yan. Ob tem je dodala, da se lahko tega sistema bojijo samo kriminalci.

Pesnik Ji Feng, ki ga je Sudworth prav tako intervjuval, pa ima občutek, da je stalno pod nadzorom. Povsem je prepričan, da bodo njegove kritične opazke na račun države prav gotovo povod za označbo »sumljiv obraz«.

Javno sramovanje

Yin Jun
iz podjetja Dahua Technology, ki razvija lokalni nadzorni sistem, je novinarju BBC ponosno pojasnil, da lahko zaradi teh kamer vsak obraz za nekaj sekund primerjajo s fotografijo na osebni izkaznici ali registrskimi tablicami osebnega vozila. Sočasno se prikažejo podatki o vseh mestih, kjer se je človek nahajal in s kom se je srečal v preteklem tednu.

Poleg slike so navedene tudi telesne oznake, etnična pripadnost in starost. Vse to je, kot kaže, sprejemljivo tudi za druge namene, nepovezane z lovom na kriminalce. V Jinanu in še nekaterih pokrajinskih centrih so na primer lokalne oblasti s kamerami, opremljenimi z novo tehnologijo, razpoznale posameznike, ki so šli čez cesto mimo prehodov za pešce ali ob rdeči luči. Fotografije neposlušnih državljanov so se skupaj s številko njihovih osebnih izkaznic in naslovov bivališč pojavile na ogromnih zaslonih nad glavnimi križišči.

Prometni policist kontaktira prekršitelja in mu ponudi tri izbire. Lahko plača kazen 20 juanov (trije ameriški dolarji), lahko je navzoč na polurnem tečaju prometnih predpisov ali pa za 20 minut postane pomočnik nadzornika prometa. Za tiste, ki se ne odzovejo na nobeno izbiro, pa je predvideno nekaj, kar spominja na javno zasramovanje, je zapisala tiskovna agencija Xinhua. O njihovem obnašanju se piše na družabnih medijih, glede tega prekrška lahko obvestijo tudi delodajalca prekršitelja.

Univerza za komunikacije v Nanjingu uporablja tehnologijo prepoznavanja obrazov za identifikacijo študentov, ki špricajo predavanja. Na stranišču Nebeškega templja v Pekingu pa kamere odkrivajo obiskovalce, ki kradejo toaletni papir.

Sistem za prepoznavanje 1,3 milijarde ljudi

Končni cilj je gradnja sistema, ki bo obsegal vsa območja in vse državljane države z več kot 1,3 milijarde prebivalcev. Dokler pa to ne bo izvršeno, bodo kamere nadzorovale manjše sisteme, kot so policijske postaje ali velika podjetja.

Šanghajska varnostna družba Isvision je dobila nalogo, da razvije sistem za prepoznavanje obrazov z obsegom 1,3 milijarde ljudi. Do kod je prišel projekt, je še skrivnost. Isvision je izkušeno podjetje, ker so bile njene kamere s to tehnologijo postavljene že leta 2003 okoli Trga nebeškega miru. Prav tako so vzpostavili podobne sisteme na Tibetu in v Xinjiangu, kjer je že nekaj časa večja raven varnosti zaradi etničnih neredov.

Kitajski viri zatrjujejo, da je razvoj tovrstne tehnologije izključno plod domačih institucij. V začetku so to nalogo zaupali pekinški Univerzi Tsinghua, vendar je bila vlada razočarana, ko se je pokazalo, da algoritem, ki je prišel iz te zelo cenjene šole, ne zadovoljuje zahtevam o točnosti nad 88 odstotki. Isvision pa uporablja algoritem zagonskega podjetja SeetaTech, ki so ga zasnovali raziskovalci Akademije za znanost.