Milijoni dokumentov dajejo vpogled v svet globalnega kriminala in korupcije

Kako državni voditelji, kriminalci in znane osebnosti uporabljajo skrivna zatočišča v davčnih oazah.

ned, 03.04.2016, 20:00

Slovenski specialist za karibski paradiž

V jutrišnjem Delu preberite več o enem ključnih slovenskih klientov družbe za registracijo podjetij v skrivnostnih davčnih jurisdikcijah Mossack Fonsece. Slovenci in nekateri drugi so doslej preko UPC Svetovalne skupine registrirali najmanj 17 podjetij v davčnih oazah. Med drugim smo odkrili primere antedatiranja dokumentov, zmanjševanja pomena pravnomočnih obsodb strank UPC in dejavnega skrivanja upravičencev družb v davčnih oazah pred slovenskimi oblastmi.

***

Projekt #PanamaPapers

Nastal je na temelju notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca, ki jih je od anonimnega vira pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, z uredništvi Dela in več kot stotih drugih medijskih partnerjev pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Pri tem je sodelovalo 376 novinarjev iz 76 držav.


Veliko razkritje dokumentov omogoča vpogled v premoženje v davčnih oazah dvanajstih sedanjih in nekdanjih svetovnih voditeljev ter razkriva, kako so sodelavci ruskega predsednika Vladimirja Putina na skrivaj prenesli kar 2 milijardi dolarjev prek bank in skrivnih podjetij.

Dokumenti odkrivajo tudi podrobnosti o skritih finančnih poslih 128 politikov in javnih uradnikov po svetu. Vsega skupaj kar 11,5 milijona dokumentov kaže, kako globalna industrija odvetniških družb in velikih bank prodaja finančno tajnost politikom, goljufom in trgovcem z mamili pa tudi milijarderjem, znanim osebnostim in športnim zvezdnikom.

To so med enoletno preiskavo odkrili Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), nemški časopis Süddeutsche Zeitung in več kakor 100 drugih novinarskih organizacij.

Putin, Xi, Porošenko, Cameron ...

Dokumenti razkrivajo podjetja s sedežem v davčnih oazah, ki jih nadzirajo premier Islandije in Pakistana, kralj Saudske Arabije in otroci azerbajdžanskega predsednika. Med njimi je tudi vsaj 33 ljudi in družb, ki so se znašli na črnem seznamu ameriške vlade, ker so poslovali z mehiškimi voditelji mamilarskih združb, terorističnimi organizacijami, kot je Hezbolah, ali malopridnimi državami, kakršni sta Severna Koreja in Iran.

Ena od teh družb je dobavljala gorivo za letalo, ki ga je sirska vlada uporabljala za bombardiranje in ubijanje več tisoč državljanov, trdi ameriška oblast.

»Ta odkritja kažejo, kako globoko sta škodljivo delovanje in kriminal zakoreninjena v davčnih oazah,« je povedal Gabriel Zucman, ekonomist na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju in avtor knjige The Hidden Wealth of Nations: The Scourge of Tax Havens. Zucman, ki je izvedel za preiskavo medijskih partnerjev, je povedal, da bi objava skrivnih dokumentov morala spodbuditi vlade k odločitvi za »konkretne sankcije« proti sodnim območjem in ustanovam, ki izkoriščajo tajnost podatkov v davčnih oazah.

V skrivnih dokumentih se pojavljajo svetovni voditelji, ki so podprli programe boja proti korupciji. Dokumenti razkrivajo podjetja s sedežem v tujini, povezana z družino kitajskega državnega voditelja Xi Jinpinga, ki je obljubil boj proti »vojski korupcije«, in ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki se predstavlja kot reformist v državi, ki jo pretresajo korupcijski škandali. Dokumenti vsebujejo tudi nove podrobnosti o poslovanju pokojnega očeta britanskega premiera Davida Camerona s podjetji s sedežem v tujini, njegov sin pa velja za voditelja, ki poskuša reformirati zakonodajo, ki ureja poslovanje z davčnimi oazami.


Kako se preteka sporen denar


Razkriti podatki zajemajo skoraj 40-letno obdobje od leta 1977 do konca leta 2015. Ponujajo še nikoli viden vpogled v svet davčnih oaz - omogočajo podroben pregled dogajanja od dneva do dneva in od desetletja do desetletja ter razkrivajo, kako se sporen denar pretaka prek globalnega finančnega sistema ter omogoča kriminal in krajo davčnih prihodkov iz državnih davčnih blagajn.

Večina storitev industrije davčnih oaz je zakonita, če jih uporabljajo uporabniki, ki upoštevajo zakonodajo. Toda dokumenti kažejo, da banke, odvetniške družbe in drugi, ki uporabljajo te storitve, pogosto ne upoštevajo zakonskih predpisov, ki skrbijo, da stranke niso vpletene v kazniva dejanja, davčne utaje ali politično korupcijo. V nekaterih primerih dokumenti kažejo, da posredniki v davčnih oazah ščitijo sebe in svoje stranke tako, da skrivajo sporne posle ali manipulirajo z uradnimi dokumenti.

Dokumenti jasno kažejo, da velike banke močno vplivajo na ustanavljanje težko izsledljivih podjetij na Britanskih Deviških otokih, v Panami in drugih davčnih oazah. Omenjenih je skoraj 15.600 podjetij, ki so jih banke na papirju ustanovile za stranke, ki bi rade skrile svoje finančne posle; med njimi je nekaj tisoč podjetij, ki so jih ustanovili takšni mednarodni velikani, kakršna sta UBS in HSBC.

Dokumenti pokažejo vzorec skritega delovanja bank, podjetij in ljudi, povezanih z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Odkrivajo podjetja s sedežem v tujini, ki so povezana s to mrežo in so prenašala denar s posli, vrednimi tudi 200 milijonov dolarjev. Putinovi sodelavci so prikrivali plačila in dokumente, datirane za nazaj, ter na skrivaj pridobivali vpliv v ruskih medijih in avtomobilski industriji, kažejo dokumenti.

Tiskovni predstavnik Kremlja ni odgovoril na vprašanja, povezana s to zgodbo, namesto tega je 28. marca javno nastopil z obtožbami, da ICIJ in njegovi medijski partnerji pripravljajo zavajajoč »informacijski napad« na Putina in ljudi, ki so mu blizu.

Od Nevade do Singapurja in Britanskih Deviških otokov

Skrivni dokumenti - pregledala jih je skupina več kakor 370 novinarjev iz 76 držav - izvirajo iz malo znane, vendar vplivne odvetniške družbe s sedežem v Panami. To je družba Mossack Fonseca, ki ima podružnice v Hongkongu, Miamiju, Zürichu in več kakor 35 drugih krajih po svetu. Družba je ena od najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb - oblik podjetniškega poslovanja, s katerim je mogoče prikriti lastništvo premoženja. Razkriti notranji dokumenti odvetniške družbe vsebujejo informacije o 214.488 poslovnih subjektih s sedežem v tujini, ki so povezani z ljudmi v več kakor 200 državah in ozemljih. ICIJ bo objavil popoln seznam družb in ljudi, povezanih z njimi, na začetku maja letos.

Med podatki so elektronska sporočila, finančne preglednice, potni listi in dokumenti o poslovanju podjetij, ki razkrivajo skrivne lastnike bančnih računov in podjetij na 21 sodnih območjih v davčnih oazah, od Nevade do Singapurja in Britanskih Deviških otokov.

Mossack Fonseca je vpletena v afriško trgovino z diamanti, mednarodno trgovino z umetninami in druge posle, ki uspevajo v tajnosti. Družba je opravila storitve s toliko aristokrati z Bližnjega vzhoda, da bi lahko z njimi napolnila palačo. Pomagala je dvema kraljema, Mohamedu VI. iz Maroka in kralju Salmanu iz Saudske Arabije, da sta se lahko odpravila na morje na razkošnih jahtah.

Zaupni dokumenti kažejo, da sta islandski premier Sigmundur Davíð Gunnlaugsson in njegova žena na skrivaj imela podjetje s sedežem v tujini, ki je med finančno krizo v državi hranilo na milijone dolarjev v islandskih bančnih obveznicah.

Ujel se je tudi Jackie Chan ...

V dokumentih se pojavljajo tudi obsojeni pralec denarja, ki je trdil, da je poskrbel za nezakonit prispevek, vreden 50.000 dolarjev, ki so ga izplačali vlomilcem v primeru Watergate, 29 milijarderjev, ki so navedeni na seznamu 500 najbogatejših ljudi na svetu revije Forbes, in filmski zvezdnik Jackie Chan, lastnik vsaj šestih podjetij, ki jih upravlja odvetniška družba.

Tako kakor pri mnogih drugih strankah Mossack Fonsece ni nobenih dokazov, da Chan uporablja svoja podjetja za neprimerne namene. Biti lastnik podjetja s sedežem v davčni oazi ni nezakonito. Pri nekaterih mednarodnih poslovnih transakcijah je to razumna odločitev.

Toda dokumenti Mossack Fonsece kažejo, da so bili med strankami družbe tudi uporabniki Ponzijeve sheme, mamilarski kralji, davčni utajevalci in vsaj en obsojeni spolni prestopnik. Ameriški poslovnež, ki so ga obsodili, ker je potoval v Rusijo, da bi imel spolne odnose z mladoletnimi sirotami, je podpisal dokumente za ustanovitev podjetja s sedežem v tujini med prestajanjem zaporne kazni v New Jerseyju, razkrivajo dokumenti.

... pa člani Fife ...

Dokumenti vsebujejo nove podatke o velikih škandalih, od najbolj znanega angleškega ropa do obtožb o podkupovanju v Fifi - zvezi, ki določa pravila v mednarodnem nogometu. Skrivni dokumenti kažejo, da je odvetniška družba Juana Pedra Damianija, člana Fifine etične komisije, poslovala s tremi ljudmi, ki so jih obtožili v Fifinem škandalu. To so nekdanji podpredsednik Fife Eugenio Figueredo ter Hugo in Mariano Jinkis - oče in sin, ki so ju obtožili izplačevanja podkupnin za pridobitev pravic do predvajanja nogometnih tekem v Latinski Ameriki. Dokumenti kažejo, da je Damianijeva odvetniška družba v Urugvaju zastopala podjetje s sedežem v davčni oazi, povezano z Jinkisoma, in sedem podjetij, povezanih s Figueredom.

Na poročanje konzorcija ICIJ in njegovih medijskih partnerjev se je Fifa odzvala tako, da je njena etična komisija sprožila predhodno preiskavo o Damianijevem odnosu s Figueredom. Tiskovni predstavnik komisije je povedal, da je Damiani prvič obvestil komisijo o svojih poslovnih povezavah s Figueredom 18. marca. To je bilo dan po tem, ko je skupina poročevalcev poslala vprašanja Damianiju o poslovanju njegove odvetniške družbe z družbami, povezanimi z nekdanjim podpredsednikom Fife.

... in tudi Lionel Messi

V dokumentih se pojavlja tudi najboljši nogometaš na svetu Lionel Messi. Razkrivajo, da sta bila Messi in njegov oče lastnika panamske družbe Mega Star Enterprises Inc. Tako se je na seznamu navideznih podjetij, povezanih z Messijem, znašlo še eno ime. Njegovo poslovanje v davčnih oazah trenutno preiskujejo v Španiji, kjer preverjajo, ali je to bila utaja davkov ali ne.

Mossack Fonseca je, ne glede na to, ali so to bile znane ali neznane stranke, vedno agresivno ščitila skrivnosti svojih strank. Dokumenti kažejo, da je v Nevadi odvetniška družba poskušala zaščititi sebe in svoje stranke pred pravnim sporom na ameriškem okrožnem sodišču, in sicer tako, da je umaknila papirne dokumente iz svoje lasvegaške podružnice in naročila svojim tehnološkim strokovnjakom, naj izbrišejo elektronske dokumente s telefonov in računalnikov.

8,75 dolarja za vsak prestavljen mesec v preteklost

Skrivni dokumenti kažejo, da je družba redno ponujala možnost datiranja dokumentov za nazaj, da bi tako pomagala svojim strankam v finančnih zadevah. To je počela tako pogosto, da je v nekem elektronskem sporočilu iz leta 2007 mogoče prebrati, da so se zaposleni v družbi pogovarjali o tem, da bi določili cenik - stranke bi plačale 8,75 dolarja za vsak prestavljen mesec v preteklost, kadar bi datirali dokumente podjetij za nazaj.

V pisnem odgovoru na vprašanja konzorcija ICIJ in njegovih medijskih partnerjev je družba zapisala, da »ne opravlja ali spodbuja nezakonitih dejanj. Vaša namigovanja, da ponujamo delničarjem oblike poslovnih subjektov, ki so domnevno oblikovani tako, da lahko skrivajo identiteto pravih lastnikov, so neutemeljena in lažna.«

Družba je dodala, da je datiranje dokumentov za nazaj »uveljavljena in sprejeta praksa«, ki je »pogosta v naši dejavnosti, njen cilj pa ni prikrivanje ali skrivanje nezakonitih dejanj«. Družba je sporočila, da ne more odgovarjati na vprašanja o posameznih strankah, ker mora upoštevati določilo o ohranjanju zaupnosti strank.

Tovarna avtomobilov?

Soustanovitelj odvetniške družbe Ramón Fonseca je pred kratkim v intervjuju za panamsko televizijo izjavil, da družba ni odgovorna za to, kaj stranke počnejo s podjetji s sedežem v davčnih oazah, ki jih družba prodaja. Družbo je primerjal s »tovarno avtomobilov«, katere odgovornost se konča, ko je avtomobil izdelan. Če krivite Mossack Fonseco za to, kar ljudje počnejo s svojimi podjetji, je to podobno, kot če bi krivili proizvajalca avtomobila, ko bi »nekdo uporabil avtomobil med ropom«, je povedal.

Skrbna preiskava

Do pred kratkim je Mossack Fonseca večinoma delovala na skrivaj. Ko pa so vlade pridobile delno razkrite dokumente družbe, so pristojni organi v Nemčiji in Braziliji začeli preiskovati njeno delovanje.

Februarja 2015 je Süddeutsche Zeitung poročal, da nemška policija temeljito preiskuje delovanje ene največjih bank v državi, Commerzbank, zaradi suma davčne utaje, policija pa je povedala, da bi lahko zaradi tega vložili kazensko ovadbo proti zaposlenim v Mossack Fonseci.

V Braziliji so začeli preiskovati odvetniško družbo zaradi suma podkupovanja in pranja denarja, preiskavo pa so poimenovali »operacija avtopralnica« (v portugalščini »Lava Jato«). Zaradi preiskave so vložili kazensko ovadbo proti vodilnim politikom in začeli preiskovati priljubljenega nekdanjega predsednika Luiza Inácia Lulo da Silvo. Zaradi škandala se na svojem položaju trese tudi sedanja predsednica Dilma Rousseff.

Januarja so brazilski tožilci označili Mossack Fonseco za »velikega pralca denarja« in sporočili, da so vložili kazenske ovadbe proti petim zaposlenim v brazilski pisarni družbe zaradi njihove vloge v škandalu. Mossack Fonseca zanika kakršnekoli nepravilnosti pri svojem poslovanju v Braziliji.

Največji preiskovalni novinarski projekt v zgodovini

Odkritja iz pridobljenih dokumentov odvetniške družbe razkrivajo precej novih informacij v primerjavi s prejšnjimi skrivnimi dokumenti, povezanimi s podjetji v davčnih oazah, ki so jih predstavniki ICIJ in njegovih poročevalskih partnerjev objavili v zadnjih štirih letih.

V okviru največjega sodelovanja medijev v zgodovini so novinarji, ki so opravljali svoje delo v več kakor 25 jezikih, natančno pregledali delovanje Mossack Fonsece in izsledili skrivno poslovanje strank odvetniške družbe z vsega sveta. Med seboj so izmenjavali informacije in preverjali, kam vodijo sledi razkritih dokumentov, ter pri tem pregledovali podatke o poslovanju podjetij, podatke o premoženju, finančne podatke in sodne dokumente ter intervjuvali strokovnjake za preprečevanje pranja denarja in predstavnike policije.

Novinarji časopisa Süddeutsche Zeitung so pridobili več milijonov dokumentov iz zaupnih virov ter jih posredovali konzorciju ICIJ in drugim medijskim partnerjem. Poročevalski mediji, ki so sodelovali pri preiskavi, niso plačevali za dokumente.

Preden je Süddeutsche Zeitung pridobil dokumente, so nemški davčni organi kupili manjši del dokumentov Mossack Fonsece od žvižgača, kar je spodbudilo preiskavo v Nemčiji na začetku leta 2015. Ta del dokumentov so nato po poročanju dobro obveščenih virov ponudili davčnim organom v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in drugih državah.

Večina dokumentov, ki so jih pridobili mediji, omogoča več kakor samo hiter vpogled v način delovanja neke odvetniške družbe ali njenih nespodobnih strank. Omogoča poglobljeno poznavanje dejavnosti, ki si prizadeva, da bi njeno delovanje ostalo skrito, in razumevanje, zakaj prizadevanja za reformiranje tega sistema niso bila uspešna.
Zgodba o Mossack Fonseci je pravzaprav zgodba o sistemu davčnih oaz.

Zločin stoletja

Pred sončnim vzhodom 26. novembra 1983 je šest roparjev vstopilo v skladišče podjetja Brink's-Mat na londonskem letališču Heathrow. Roparji so zvezali varnostnike, jih polili z bencinom, prižgali vžigalico in jim zagrozili, da jih bodo zažgali, če ne bodo odprli trezorja v skladišču. V trezorju so našli skoraj 7000 zlatih palic, diamante in gotovino.

»Najlepša hvala za pomoč. Vesel božič,« je rekel eden od roparjev, ko so odhajali. Britanski mediji so rop poimenovali »zločin stoletja«. Večine naropanega bogastva - med drugim gotovine, ki so jo dobili, ko so pretopili zlate palice in jih prodali - niso nikoli našli. Kam je izginil denar, je skrivnost, ki še vedno privlači proučevalce angleškega podzemlja.

Dokumenti družbe Mossack Fonseca razkrivajo, da sta odvetniška družba in njen soustanovitelj, Jürgen Mossack, morda pomagala zarotnikom skrivati naropano bogastvo pred oblastjo, in sicer tako, da sta ščitila družbo, povezano z Gordonom Parryjem, londonskim prekupčevalcem, ki je opral denar za roparje iz skladišča podjetja Brink's-Mat.

Šestnajst mesecev po ropu, kažejo dokumenti, je Mossack Fonseca v Panami ustanovila navidezno podjetje Feberion Inc. Jürgen Mossack je bil eden od treh »predlaganih« direktorjev - to je izraz, ki so ga uporabljali za namestnike, ki na papirju nadzirajo družbo, vendar nimajo dejanskega vpliva na njeno delovanje. Kratek notranji zaznamek, ki ga je napisal Mossack, kaže, da se je leta 1986 zavedal, da je bila družba »očitno vpletena v upravljanje denarja iz znamenitega ropa v skladišču Brink's-Mat v Londonu. Družba sicer ni opravljala nezakonitih poslov, vendar je bilo mogoče, da je vlagala denar prek bančnih računov in nezakonito pridobljenega premoženja.«

Dokumenti Mossack Fonsece iz leta 1987 jasno kažejo, da se je za Feberionom skrival Parry. Odvetniška družba ni poskusila pomagati oblastem pridobiti dostop do Feberionovega premoženja, ampak je sprejela ukrepe, ki so britanski policiji preprečevali pridobitev nadzora nad podjetjem, razkrivajo dokumenti. Ko je policija pridobila potrdili o lastništvu podjetja, je Mossack Fonseca poskrbela, da je Feberion izdal 98 novih delnic, zaradi ukrepa pa se je podjetje očitno učinkovito izognilo nadzoru preiskovalcev, razkrivajo pridobljeni dokumenti.

Mossack Fonseca je šele leta 1995 - tri leta po tem, ko so Parryja poslali v zapor zaradi njegove vloge pri ropu - prenehala poslovno sodelovati s Feberionom. Tiskovni predstavnik odvetniške družbe je povedal, da so kakršnakoli namigovanja, da je družba pomagala zaščititi prihodke od ropa Brink's-Mat, »lažna«. Dodal je, da Jürgen Mossack »nikoli ni posloval« s Parryjem in da ga policija nikoli ni nič spraševala o primeru.

Mossack Fonsecina obramba sumljivega podjetja kaže, kako zelo so številni ponudniki v davčnih oazah pripravljeni zaščititi interese svojih strank. Sistem davčnih oaz temelji na rastoči globalni dejavnosti bankirjev, odvetnikov, računovodij in drugih posrednikov, ki sodelujejo pri zaščiti skrivnosti svojih strank. Ti strokovnjaki za zaupnost uporabljajo anonimna podjetja, ustanove in druge subjekte na papirju ter z njimi ustvarjajo kompleksne konstrukcije, s katerimi lahko prikrijejo izvore umazanega denarja.

»So bencin, ki poganja motor,« pravi Robert Mazur, nekdanji ameriški agent za boj proti mamilom in avtor knjige The Infiltrator: My Secret Life Inside the Dirty Banks Behind Pablo Escobar's Medellín Cartel. »So pomemben sestavni del formule za uspeh kriminalnih organizacij.«

Mossack Fonseca je povedala konzorciju ICIJ, da upošteva »tako črko kot duh zakona. Ker to počnemo, nas nikoli v skoraj 40 letih poslovanja niso obtožili kriminalnih dejanj.« Moža, ki sta ustanovila družbo pred več desetletji in sta še vedno njena glavna partnerja, sta znani osebnosti v panamski družbi in politiki.

Kdo je Mossack?

Jürgen Mossack je nemški priseljenec, čigar oče se je odpravil v Panamo iskat novo življenje zase in svojo družino, ko je med drugo svetovno vojno služil v Hitlerjevi oboroženi enoti organizacije SS. Ramón Fonseca je nagrajeni romanopisec, ki je zadnja leta delal kot svetovalec panamskega predsednika. Marca se je odpravil na dopust, ko se je njegova družba zapletla v škandal v Braziliji ter so ICIJ in njegovi partnerji začeli postavljati vprašanja o delovanju odvetniške družbe. Mossack Fonseca s svojega sedeža v Panami, enega najuspešnejših finančnih skrivnih območij na svetu, ustanavlja anonimna podjetja s sedežem v Panami, na Britanskih Deviških otokih in drugih finančnih oazah.

Skrivni dokumenti kažejo, da je odvetniška družba tesno sodelovala z velikimi bankami in velikimi odvetniškimi družbami na Nizozemskem, v Mehiki, Združenih državah Amerike in Švici ter pomagala strankam prenašati denar ali zmanjšati njihove davčne odhodke.

ICIJ je po analizi pridobljenih dokumentov ugotovil, da od sedemdesetih let prejšnjega stoletja več kakor 500 bank, njihovih podružnic in predstavništev sodeluje z Mossack Fonseco, ki pomaga strankam upravljati podjetja s sedežem v davčnih oazah. UBS je v sodelovanju z Mossack Fonseco ustanovila več kakor 1100 podjetij s sedežem v tujini. HSBC jih je s svojimi podružnicami ustanovila več kakor 2300.

Dokumenti razkrivajo, da je Mossack Fonseca sodelovala z več kakor 14.000 bankami, odvetniškimi družbami, podjetji in drugimi posredniki ter ustanavljala podjetja, fundacije in ustanove za svoje stranke.

Mossack Fonseca pravi, da so ti posredniki njene prave stranke, ne pa naključni uporabniki podjetij s sedežem v tujini. Družba pravi, da so ti posredniki dodatni dejavniki nadzora, ki preverjajo nove stranke. O svojih postopkih Mossack Fonseca pravi, da so pogosto strožji od »veljavnih predpisov in standardov, ki jih moramo vsi upoštevati«.

Ko si je Mossack Fonseca prizadevala zaščititi Feberion Inc., navidezno podjetje, povezano z ropom v skladišču podjetja Brink's-Mat, je uporabljala storitve panamske družbe Chartered Management Company, ki jo je vodil Gilbert R. J. Straub, ameriški izseljenec, ki je imel pomembno vlogo v škandalu Watergate.

Leta 1987, ko je britanska policija preiskovala navidezno podjetje, so Jürgen Mossack in Feberionovi drugi direktorji na papirju odstopili, ker so pričakovali, da jih bodo zamenjali novi direktorji, ki jih bo imenovalo Straubovo podjetje Chartered Management, razkrivajo dokumenti. Strauba so nato ujeli med preiskavo ameriškega urada za boj proti mamilom, ki ni bila povezana s primerom Brink's-Mat, je pojasnil Mazur, nekdanji tajni agent. Mazur je zbral dokaze, zaradi katerih je Straub leta 1995 priznal, da je kriv pranja denarja. Mazur je povedal, da jih je med njegovo skrivno preiskavo Straub poskušal prepričati, da ima čiste roke, in sicer tako, da je opisal, kako je nezakonito pridobival denar za kampanjo za ponovno izvolitev predsednika Richarda Nixona leta 1972.

Skrivnosti in žrtve

Oče Nicka Kgope je umrl, ko je bil Nick star 14 let. Očetovi sodelavci v rudniku zlata na severu Južne Afrike so povedali, da je umrl zaradi izpostavljenosti kemikalijam. Nick, njegova mama in mlajši brat, ki je gluh, so preživeli zaradi nakazil, ki so jih prejemali vsak mesec od sklada za vdove in sirote rudarjev.

Nekega dne nakazil ni bilo več. Njegova družina je bila ena od mnogih, ki so ostale brez denarja zaradi 60 milijonov dolarjev vredne naložbene goljufije južnoafriških poslovnežev. Preiskovalci so domnevali, da je skupina posameznikov, povezana s podjetjem za upravljanje premoženja Fidentia, načrtovala rop milijonov iz naložbenih skladov - med drugim tudi iz sklada za izplačilo odškodnin sorodnikom umrlih rudarjev, s katerim so podpirali približno 46.000 vdov in sirot.

Skrivni dokumenti Mossack Fonsece razkrivajo, da sta vsaj dva človeka, vpletena v goljufijo, uporabila panamsko odvetniško družbo in z njeno pomočjo ustanovila podjetja s sedežem v tujini - in da je bila Mossack Fonseca pripravljena pomagati enemu od goljufov skriti denar tudi po tem, ko so ga oblasti javno povezale s škandalom.

Uporabniki Ponzijeve sheme in drugi goljufi, ki osleparijo številne žrtve, pogosto uporabljajo podjetja s sedežem v tujini, da uspešno izvedejo goljufije ali skrijejo prihodke. Fidentia ni edino podjetje, povezano z veliko goljufijo, ki se pojavlja med dokumenti strank družbe Mossack Fonseca.

V Indoneziji, denimo, manjši vlagatelji trdijo, da je podjetje, ki ga je ustanovila Mossack Fonseca na Britanskih Deviških otokih, pomagalo ogoljufati 3500 ljudi za vsaj 150 milijonov dolarjev.

»Ta denar resnično potrebujemo za sinovo šolnino, ki jo je treba plačati aprila letos,« je eden od indonezijskih vlagateljev po elektronski pošti napisal Mossack Fonseci aprila 2007, ko ni bilo več izplačil.

»Predlagajte nam, kaj bi lahko storili,« je neki vlagatelj napisal v polomljeni angleščini, ko je zagledal ime družbe Mossack Fonseca na oglasnem letaku za investicijski sklad.

V primeru Fidentie dokumenti družbe Mossack Fonseca razkrivajo, da je eden od ljudi, ki so sodelovali pri goljufiji in so ga pozneje zaradi tega zaprli v Južni Afriki, Graham Maddock, leta 2005 in 2006 plačal Mossack Fonseci 59.000 dolarjev za ustanovitev dveh podjetij s sedežem v tujini, med drugim podjetja Fidentia North America. Dokumenti odvetniške družbe razkrivajo, da so zanj opravili »storitve za zelo pomembne osebe (VIP)«.

Mossack Fonseca je ustanovila podjetja s sedežem v tujini tudi za Stevena Goodwina, o katerem so tožilci pozneje trdili, da je bil »zelo pomemben« pri goljufiji podjetja Fidentia. Ko je leta 2007 izbruhnil škandal, je Goodwin najprej odletel v Avstralijo, nato pa v ZDA, kjer se je z njim sestal odvetnik družbe Mossack Fonseca v razkošnem hotelu na Manhattnu in se pogovoril o njegovem premoženju v podjetjih s sedežem v tujini, kažejo notranji dokumenti družbe. Predstavnik družbe je pozneje zapisal, da sta se z Goodwinom »temeljito pogovorila« o škandalu podjetja Fidentia in da je »prepričal Goodwina, naj bolje zaščiti« svoje premoženje v podjetjih s sedežem v tujini, in sicer tako, da ga prenese na tretjo stranko. V svojih zaznamkih je predstavnik družbe povedal sodelavcem, da Goodwin »nikakor« ni bil vpleten v škandal in da je bil samo »žrtev okoliščin«.

Aprila 2008 je FBI aretiral Goodwina v Los Angelesu in ga poslal nazaj v Južno Afriko, kjer je priznal krivdo za goljufijo in pranje denarja. Obsodili so ga na desetletno zaporno kazen. Mesec dni po obsodbi Goodwina je zaposleni v Mossack Fonseci predlagal načrt, s katerim bi onemogočili delo južnoafriškim preiskovalcem, ki naj bi predvidoma začeli preiskovati premoženje, povezano z Goodwinovim podjetjem Hamlyn Property s sedežem v tujini, ki je bilo ustanovljeno, da bi z njim kupili nepremičnine v Južni Afriki. Zaposleni je predlagal, da bi računovodja »pripravil« revizijske preglede za leti 2006 in 2007 ter tako »poskušal preprečiti preiskovalcem ukrepe proti poslovnim subjektom, skritim za podjetjem Hamlyn«. Besedo »pripravil« je v elektronski pošti označil z narekovaji. Ni popolnoma jasno, ali so predlog sprejeli ali ne.

Mossack Fonseca ni bila pripravljena odgovarjati na vprašanja konzorcija ICIJ o svojem odnosu z Goodwinom. Goodwinov predstavnik je ICIJ povedal, da Goodwin »nikakor ni bil povezan« s propadom podjetja Fidentia in »ni bil neposredno ali posredno povezan s tem, kar se je zgodilo s 46.000 vdovami in sirotami«.

Politično izpostavljeni

Desetega februarja 2011 je anonimno podjetje na Britanskih Deviških otokih, Sandalwood Continental Ltd., posodilo 200 milijonov dolarjev prav tako skritemu podjetju Horwich Trading s sedežem na Cipru. Naslednji dan je Sandalwood podelil pravice do prejemanja izplačil od posojila - tudi obresti - skrivnostnemu podjetju Ove Financial Corp. s sedežem na Britanskih Deviških otokih. Za pravice je Ove plačal 1 dolar.

Vendar denarne sledi tu ni bilo konec. Še isti dan je Ove ponovno podelil svoje pravice do prejemanja izplačil od posojil panamskemu podjetju International Media Overseas. Tudi to podjetje je za pravice plačalo 1 dolar. V štiriindvajsetih urah je posojilo na papirju prepotovalo tri države, dve banki in štiri podjetja, tako da je denar medtem postal skoraj neizsledljiv. Ljudje, ki so izvajali transakcije, so imeli veliko razlogov, da so ga hoteli skriti, navsezadnje zato, ker se je denarna sled začela neprijetno blizu ruskega voditelja Vladimirja Putina.

Sanktpeterburška banka Bank Rossija, ustanova, katere večinskega lastnika in predsednika uprave so označili za enega od Putinovih »blagajnikov«, je ustanovila Sandalwood Continental in usmerjala denarni tok. Podjetje International Media Overseas, o katerem se zdi, da je nazadnje pridobilo pravice do izplačila obresti od 200-milijonskega posojila, je na papirju nadziral eden najstarejših Putinovih prijateljev Sergej Roldugin, klasični čelist in boter Putinove najstarejše hčere.

Dvesto milijonov dolarjev vredno posojilo je bilo ena od več deset transakcij, ki so bile skupaj vredne vsaj 2 milijardi dolarjev in je bilo zanje mogoče izvedeti iz dokumentov Mossack Fonsece ter so bile povezane z ljudmi ali podjetji, povezanimi s Putinom. Bile so sestavni del poslovanja Bank Rossije, ki je pridobila posreden vpliv na pomembne delničarje v največjem ruskem proizvajalcu tovornjakov in nakopičila skrivne deleže v ključnem ruskem medijskem podjetju.

Sumljiva nakazila, ki so jih opravljali Putinovi prijatelji, so bila v nekaterih primerih verjetno namenjena izplačilom, morda v zameno za rusko vladno pomoč ali pridobitev pogodbenih naročil. Skrivni dokumenti kažejo, da je velik del denarja iz posojil izviral iz banke na Cipru, katere večinska lastnica je bila takrat ruska državna banka VTB.

Na tiskovni konferenci prejšnji teden je Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov povedal, da vlada ne bo odgovarjala na »vprašanja, zavita v lepe besede«, ki jih postavljajo ICIJ in njegovi medijski partnerji, ker so to vprašanja, ki »so bila že stokrat postavljena in so nanja že stokrat odgovorili«. Peskov je dodal, da ima Rusija »na voljo vsa pravna sredstva v državnem in mednarodnem okolju za zaščito časti in dostojanstva svojega predsednika«.

Družbe, kot je Mossack Fonseca, ki pomagajo ustanavljati podjetja in odpirati bančne račune, morajo na podlagi državnih zakonov in mednarodnih sporazumov biti pozorne na stranke, ki so morda vpletene v pranje denarja, davčne utaje ali druge nepravilnosti. Še posebej morajo paziti na »politično izpostavljene osebe (PEP)« - vladne uradnike, njihove družinske člane ali sodelavce. Če je nekdo PEP, morajo posredniki, ki ustanavljajo njegova podjetja, skrbno preveriti njegovo delovanje in se prepričati, da ni vpleten v korupcijo.

Mossack Fonseca je konzorciju ICIJ povedala, da je vzpostavila »ustrezne ukrepe in postopke, s katerimi lahko odkrije in obravnava primere, pri katerih posamezniki veljajo za politično izpostavljene osebe«.

Premieri, predsedniki, kralji in njihove družine, sodelavci

Pogosto se zdi, da Mossack Fonseca ne ve, kdo so bile njene stranke. Notranja revizija leta 2015 je pokazala, da je odvetniška družba poznala identiteto resničnih lastnikov samo 204 od 14.086 podjetij, ki jih je ustanovila na Sejšelih, davčni oazi v Indijskem oceanu.

Pristojni organi na Britanskih Deviških otokih so kaznovali Mossack Fonseco z zneskom 37.500 dolarjev, ker je kršila predpise proti pranju denarja, saj je družba ustanovila podjetje za sina nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Pri tem ni prepoznala povezave med njima, tudi ko so očeta in sina v Egiptu obtožili korupcije. Notranja revizija odvetniške družbe je ugotovila, da ima »naša formula za ocenjevanje tveganja resne pomanjkljivosti«.

Ko je ICIJ analiziral dokumente Mossack Fonsece, je v njih odkril 58 družinskih članov in sodelavcev premierov, predsednikov in kraljev.

Dokumenti, denimo, razkrivajo, da je družina azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva uporabljala ustanove in podjetja v Panami, da je z njimi pridobila skrivne deleže v rudnikih zlata in nepremičnine v Londonu. Tudi otroci pakistanskega premiera Navaza Šarifa so pridobili nepremičnine v Londonu prek podjetij, ki jih je ustanovila Mossack Fonseca, razkrivajo dokumenti odvetniške družbe.

Družinski člani vsaj osmih sedanjih ali nekdanjih članov kitajskega stalnega odbora politbiroja, najpomembnejšega izvršnega organa v državi, so lastniki podjetij s sedežem v davčnih oazah, ki jih je zanje ustanovila Mossack Fonseca. Med njimi je tudi svak predsednika Xija. Ta je leta 2009 ustanovil dve podjetji s sedežem na Britanskih Deviških otokih.

Predstavniki azerbajdžanskega, pakistanskega in kitajskega voditelja niso bili pripravljeni komentirati teh trditev.

Na seznamu svetovnih voditeljev, za katere je Mossack Fonseca ustanavljala poslovne subjekte s sedežem v tujini, je tudi sedanji predsednik Argentine Mauricio Macri, ki je bil direktor in podpredsednik uprave podjetja s sedežem na Bahamih. Podjetje je upravljala Mossack Fonseca, ko je bil poslovnež in župan argentinske prestolnice. Macrijev tiskovni predstavnik je povedal, da predsednik nikoli ni bil lastnik delnic tega podjetja, je pa z njim poslovno sodelovala njegova družina.

V najbolj krvavih dneh ruske invazije v ukrajinski regiji Donbas leta 2014, kažejo razkriti dokumenti, so si predstavniki ukrajinskega voditelja Petra Porošenka prizadevali najti kopijo računa iz njegovega gospodinjstva, da bi dokončno uredili dokumente, s katerimi bi ustanovili holdinško družbo na Britanskih Deviških otokih. Porošenkov tiskovni predstavnik je povedal, da ustanovitev podjetja ni povezana s »političnimi in vojaškimi dogodki v Ukrajini«.

Porošenkovi finančni svetovalci so pojasnili, da predsednik ni vključil podjetja BVI v svoje poročilo o finančnem stanju za leto 2014, ker ne holdinška družba ne njeni povezani podjetji na Cipru in Nizozemskem nimajo nobenega premoženja. Povedali so, da sta podjetji sestavni del poslovnega prestrukturiranja, ki bo pomagalo okrepiti poslovanje Porošenkovega slaščičarskega podjetja.

Ko je Sigmundur Davíð Gunnlaugsson leta 2013 postal islandski premier, je varoval skrivnost, ki bi lahko škodila njegovi karieri. Z ženo sta bila lastnika podjetja s sedežem na Britanskih Deviških otokih, ko je leta 2009 postal poslanec. Svoj delež v podjetju je čez nekaj mesecev prodal ženi za 1 dolar. Podjetje je imelo v lasti obveznice treh velikih islandskih bank in obveznice so bile sprva vredne več milijonov dolarjev, vendar so banke med veliko globalno finančno krizo leta 2008 propadle, tako da je podjetje postalo upnik med njihovim stečajnim postopkom. Gunnlaugssonova vlada se je lani pogodila z upniki, ne da bi pri tem razkrila finančni delež njegove družine.

Gunnlaugsson je pred kratkim zanikal, da bi finančni interesi njegove družine vplivali na njegova stališča. Pridobljeni dokumenti ne razkrivajo, ali so Gunnlaugssonova politična stališča koristila ali škodila vrednosti delnic, ki jih je imel v lasti prek podjetja s sedežem v tujini. Med intervjujem za Reykjavik Media, ki je medijski partner omrežja ICIJ, je zanikal, da bi skrival premoženje. Ko so mu povedali ime podjetja s sedežem v tujini, s katerim je povezan - Wintris Inc. -, je premier izjavil, da »se začenjam počutiti nekoliko nenavadno zaradi teh vprašanj, saj se mi zdi, kakor da me nečesa obtožujete«. Kmalu zatem je prekinil intervju.

Štiri dni zatem je njegova žena javno spregovorila o zadevi in na facebooku objavila sporočilo, da je podjetje njeno, ne njegovo, in da je ona plačala vse davke podjetja. Od takrat se člani islandskega parlamenta sprašujejo, zakaj Gunnlaugsson nikoli ni razkril podjetja s sedežem v tujini, eden od poslancev pa je premiera in njegovo vlado pozval k odstopu.

Premier je odgovoril na napade in objavil osem strani dolgo izjavo, v kateri je trdil, da ni bil dolžen javno poročati o svoji povezavi z Wintrisom, ker je bilo podjetje pravzaprav v lasti njegove žene in »samo holdinška družba, ne pa družba, ki bi se ukvarjala z gospodarsko dejavnostjo«.

Skrivanje podjetij s sedežem v davčnih oazah

Leta 2005 se je turistična ladja Ethan Allen potopila v jezeru George v ameriški zvezni državi New York. Utonilo je 20 starejših turistov. Ko so se preživeli in družine umrlih odločili za tožbo, so ugotovili, da turistična agencija ni imela zavarovanja, ker so ji goljufi prodali lažno zavarovalno polico.

Malchus Irvin Boncamper, računovodja na karibskem otoku Sveti Krištof, je leta 2011 na ameriškem sodišču priznal, da je kriv, ker je pomagal skupini goljufov pri pranju prihodkov od njihovih goljufij. To je povzročilo težave Mossack Fonseci, saj je Boncamper deloval kot vodja - »predlagani« direktor - 30 podjetij, ki jih je ustanovila odvetniška družba. Ko je Mossack Fonseca izvedela za obsodbo Boncamperja, je hitro ukrepala. Svojim pisarnam je naročila, naj zamenjajo Boncamperja na položaju direktorja podjetij - in datirajo dokumente za nazaj tako, da se bo zdelo, da so bile spremembe v nekaterih primerih narejene deset let pred tem.

Boncamperjev primer je eden tistih, ki v skrivnih dokumentih dokazujejo, da je odvetniška družba uporabljala sporno taktiko, s katero je prikrivala svoje delovanje ali dejavnosti svojih strank pred pristojnimi organi.

V »operaciji avtopralnica« v Braziliji preiskovalci domnevajo, da so zaposleni v Mossack Fonseci uničili in skrili dokumente, da bi prikrili vpletenost odvetniške družbe v pranje denarja. Policijski dokument navaja, denimo, da je zaposleni v brazilski podružnici družbe poslal elektronsko pošto, v kateri je naročil sodelavcem, naj skrijejo dokumente, povezane s stranko, ki jo bo policija morda začela preiskovati: »Ne spreglejte ničesar. Jaz jih bom shranil v svojem avtomobilu ali pri sebi doma.«

V Nevadi, kažejo razkriti dokumenti, so si zaposleni v Mossack Fonseci konec leta 2014 prizadevali zabrisati povezave med lasvegaško podružnico odvetniške družbe in njenim sedežem v Panami, ker so pričakovali, da bo ameriško sodišče odločilo, da mora predati informacije o 123 podjetjih, ki jih je ustanovila odvetniška družba. Argentinski preiskovalci so povezali podjetja s sedežem v Nevadi s korupcijskim škandalom, v katerega je bil vpleten sodelavec nekdanjega predsednika Néstorja Kirchnerja (na fotografiji spodaj) in nekdanje predsednice Cristine Fernández de Kirchner.

Mossack Fonseca se je poskušala izogniti sodni pristojnosti ameriškega sodišča, zato je trdila, da njena lasvegaška pisarna MF Nevada sploh ni njena podružnična pisarna. Zatrjevala je, da nima nadzora nad to pisarno.

Notranji dokumenti družbe kažejo nasprotno, da je nadzirala bančni račun MF Nevade, soustanovitelja družbe in še en predstavnik Mossack Fonsece pa so bili 100-odstotni lastniki MF Nevade. Odvetniška družba je poskušala izbrisati dokaze o povezavi, zato je odstranila papirne dokumente iz podružnice in poskusila izbrisati elektronske sledi, ki bi dokazovale povezavo med subjekti v Nevadi in Panami, razkrivajo notranja elektronska sporočila. Zelo jih je skrbelo, piše v enem od teh sporočil, da bi vodja podružnice utegnil biti preveč »nervozen« in ne bi uresničil vseh ukrepov, preiskovalci pa bi tako odkrili, »da nekaj skrivamo«.

Mossack Fonseca ni bila pripravljena odgovarjati na vprašanja o zadevah v Braziliji in Nevadi, vendar je na splošno zanikala, da bi ovirala delo preiskovalcev ali prikrivala neprimerne dejavnosti.

»Naša družba ne deluje tako, da bi skrivala ali uničevala dokumente, ki bi lahko koristili kakršnikoli preiskavi ali postopku,« je povedala družba.

Reformirati skrivni svet

Leta 2013 je britanski voditelj David Cameron pozval britanska čezmorska ozemlja - med njimi tudi Britanske Deviške otoke -, naj sodelujejo z njim in mu pomagajo »zagotoviti red v svojih hišah« ter se tako pridružijo boju proti davčnim utajam in tajnosti davčnih oaz. Ne bi mu bilo treba pogledati dlje kakor do pokojnega očeta, da bi se prepričal, kako velik izziv je lahko ta projekt. Ian Cameron, borzni posrednik in multimilijonar, je bil stranka Mossack Fonsece in je uporabil odvetniško družbo, da je obvarovala njegov investicijski sklad Blairmore Holdings Inc. pred plačilom britanskih davkov. Sklad je poimenoval po hiši Blairmore, družinskem podeželskem posestvu. Mossack Fonseca je registrirala investicijski sklad v Panami, čeprav so bili številni njegovi najpomembnejši vlagatelji Britanci. Ian Cameron je nadziral sklad od ustanovitve leta 1982 do svoje smrti leta 2010.


V prospektu za vlagatelje je pisalo, da je »treba sklad upravljati in voditi tako, da ne bo veljal za sklad iz Velike Britanije in mu ne bo treba plačevati britanskih davkov«. Skladu je to uspevalo z uporabo neizsledljivih potrdil o lastništvu, znanih kot »imetniške delnice«, in z imenovanjem »predlaganih« predstavnikov podjetja s sedežem na Bahamih, razkrivajo pridobljeni dokumenti odvetniške družbe.

Primer Iana Camerona kaže, kako globoko je tajnost davčnih oaz vtkana v življenje političnih in finančnih elit po svetu. Hkrati je tudi pomembno gibalo gospodarstva v številnih državah. Zaradi teže lastnih interesov je reforme zelo težko izvesti. V ZDA, denimo, zvezni državi Delaware in Nevada, ki dopuščata lastnikom podjetij, da ostajajo anonimni, še naprej nasprotujeta prizadevanjem po večji poslovni preglednosti.

Panama, domača država družbe Mossack Fonseca, nasprotuje načrtu o globalni izmenjavi informacij o bančnih računih, ker se boji, da bi njena industrija podjetij s sedežem v tujini izgubila konkurenčno prednost. Panamski uradni predstavniki pravijo, da so pripravljeni izmenjavati informacije, vendar v omejenem obsegu.

Reformisti in policija se spoprijemajo z izzivom, kako odkriti in preprečiti kriminalno vedenje, če je zakopano pod debelimi plastmi tajnih informacij. Najučinkovitejše sredstvo za premagovanje tajnosti so razkritja dokumentov o podjetjih v davčnih oazah in njihovem skrivnem poslovanju.

Dokumenti, ki so jih razkrili ICIJ in njegovi medijski partnerji, so spodbudili premislek o zakonodaji in sprožili uradne preiskave v več deset državah - ter prestrašili stranke, ki imajo podjetja v davčnih oazah, saj se bojijo, da bodo njihove skrivnosti prišle na dan. Potem ko je ICIJ aprila 2013 objavil svoje zgodbe iz »skrivnih dokumentov o podjetjih v davčnih oazah«, ki so temeljile na zaupnih dokumentih z Britanskih Deviških otokov in iz Singapurja, so nekatere stranke družbe Mossack Fonseca po elektronski pošti spraševale družbo in jo prosile, naj jim zatrdi, da je njihovo premoženje v podjetjih s sedežem v tujini varno pred preiskavami.

Mossack Fonseca je zatrdila strankam, da jim ni treba skrbeti. Sporočila jim je, da je zanjo zaščita zasebnosti strank »vedno na prvem mestu, zato so vaše zaupne informacije shranjene v našem tehnološko najnaprednejšem podatkovnem središču, vsakršno sporazumevanje v našem globalnem omrežju pa obdelamo s šifrirnim algoritmom, ki ustreza najvišjim svetovnim standardom«.

***

Avtorji članka so Bastian Obermayer, Gerard Ryle, Marina Walker Guevara, Michael Hudson, Jake Bernstein, Will Fitzgibbon, Mar Cabra, Martha M. Hamilton, Frederik Obermaier, Ryan Chittum, Emilia Díaz-Struck, Rigoberto Carvajal, Cécile Schilis-Gallego, Marcos García Rey, Delphine Reuter, Matthew Caruana-Galizia, Hamish Boland-Rudder, Miguel Fiandor in Mago Torres.

Prijavi sovražni govor