Vizumi kot orožje »barvne revolucije«

Ameriška diplomatska predstavništva v Rusiji so začasno ustavila izdajo vizumov.

Objavljeno
22. avgust 2017 16.17
Boris Čibej
Boris Čibej

Ameriško-ruska diplomatska »vojna« se stopnjuje. Odločitev ZDA, da bodo v Rusiji najprej prenehale, potem pa zelo otežile izdajanje vizumov, so v Moskvi označili za poskus Washingtona, da bi med Rusi izzval nezadovoljstvo nad početjem svojih oblasti oziroma pripravil novo »barvno revolucijo«.

Odločitev o zamrznitvi izdajanja dovoljenj za vstop ruskim državljanom, ki jo je v ponedeljek objavilo ameriško zunanje ministrstvo, ni bila nepričakovana. Že ko so konec julija iz Moskve prišle še neuradne novice, da bodo morala ameriška diplomatska predstavništva zmanjšati delovno silo za 755 ljudi, se je nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Michael McFaul na twitterju odzval s svarilom: »Če so te številke resnične, lahko Rusi pričakujejo, da bodo čakali tedne, če ne mesece, da bodo dobili vizume za prihod v ZDA.«

Številke so bile resnične, saj so se v Moskvi po sedmih mesecih odločili, da bodo odgovorili na izgon svojih diplomatov in zaprtje svojih diplomatskih objektov v ZDA tako, da bodo »uravnotežili« število zaposlenih na ameriških diplomatskih predstavništvih v Rusiji s številom ljudi, ki jih imajo lahko sami zaposleni na misijah v ZDA: 455. Čeprav uradni podatki niso znani, so ruski mediji pisali, da bodo zaradi tega 1. septembra izgubili službo na ameriških predstavništvih večinoma le zaposleni ruski državljani. A to bo kljub temu upočasnilo delo ameriških diplomatov z ruskimi državljani, saj so za te na prvem mestu zaščita interesov ameriških državljanov v Rusiji in geostrateško sodelovanje z ruskimi oblastmi, izdaja vizumov pa šele na tretjem mestu, je za ruski časnik Kommersant včeraj razložil neimenovani visoki ameriški vir.

Za ameriški vizum čakalna doba tudi do pol leta

Zdaj napovedujejo, da bodo morali ruski državljani, ki ne bodo zaprosili za ameriški vizum kje v tujini, tudi pol leta čakati, da bodo lahko kot študenti ali turisti odpotovali v ZDA. A že doslej ni bilo enostavno. Lani je dve tretjini od 182.957 ruskih državljanov, ki so jim dodelili ameriške »neimigracijske« vizume, moralo na osebni pogovor, preden so jim izročili dovoljenje za obisk ZDA, še pred ponedeljkovo odločitvijo o »zazmrznitvi« njihove izdaje pa so morali Rusi, ki so hoteli odpotovati v ZDA kot študenti ali del znanstvene izmenjave, čakati na pogovor na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi 36, potencialni turisti in udeleženci poslovnih poti pa kar 85 dni.

Prvega septembra bodo spet začeli izdajati ameriške vizume, a le na veleposlaništvu v ruski prestolnici, ne več tudi na konzulatih v Sankt Peterburgu (lani so izdali okoli 27.500 vizumov), Jekaterinburgu (več kot 11.500) in Vladivostoku (več kot 7000). Poleg tega so se pred dnevi v ruskih medijih pojavile informacije, da v Trumpovi administraciji razmišljajo tudi o zaprtju enega od teh konzulatov.

V Washingtonu zagovarjajo ukrepe kot neizbežen odziv na ruske ukrepe, v Moskvi pa so prepričani, da bi lahko ZDA tako kot druge države s precej manj diplomati profesionalno opravljale tudi konzularne storitve in da se pravi razlog skriva drugje. »Moj prvi vtis je, da so ameriški avtorji teh odločitev naredili še en poskus, da bi med ruskimi državljani izzvali nezadovoljstvo nad početjem oblasti. To je znana logika tistih, ki organizirajo barvne revolucije,« je izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Čeprav je bilo med predstavniki ljudstva slišati pozive, da bi morala takoj uvesti »zrcalne ukrepe«, po besedah prvega človeka ruske diplomacije o njih zgolj razmišljajo, vsekakor pa »mi ne bomo zlivali zlobe na ameriške državljane«. Po ruskih uradnih podatkih je lani obiskalo Rusijo 238.600 ameriških državljanov.

Sankcijska vojna zaradi ukrajinske krize

Spor o diplomatskih predstavnikih in predstavništvih je le del sankcijske vojne, ki so jo ZDA proti Rusiji sprožile zlasti zaradi ukrajinske krize, čeprav je njene zametke mogoče najti že v ameriškem zakonu Magnitskega iz leta 2012, nadaljevanje pa v ameriških kazenskih ukrepih zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v njihove zadnje predsedniške volitve. To je bil tudi razlog, da je prejšnji ameriški predsednik Barack Obama tik pred odhodom z oblasti ukazal izgnati iz države 35 ruskih diplomatov, prepovedal je tudi uporabo dveh ruskih diplomatskih objektov.

Čeprav so takrat v Moskvi govorili, da so v diplomatskem svetu v takih primerih običajni simetrični protiukrepi, so nanje dolgo čakali, saj so se nadejali otoplitve odnosov med državama, ki jo je napovedoval Obamov naslednik Donald Trump. Za povračilne ukrepe so se v Rusiji odločili šele po sedmih mesecih, ko je bilo konec letošnjega julija jasno, da bo Trump podpisal zakon o novih protiruskih sankcijah, ki je prav njemu zvezal roke, saj brez kongresne odobritve ne bo mogel samostojno odpravljati dosedanjih kazni proti Rusiji.