Tiskane izdaje
Voditeljica Mjanmara Aung San Suu Kyi je v prvem javnem odzivu na nasilje v zvezni državi Rakhine branila odziv vlade in dejala, da so pripravljeni omogočiti vrnitev pripadnikov manjšine Rohingya, ki so zbežali v Bangladeš. Zatrdila je, da se ne bojijo mednarodne preiskave in da vojska »operacije čiščenja« že dva tedna ne izvaja več.
V prvem nacionalnem govoru od izbruha nasilja 25. avgusta, je danes v nagovoru tujim diplomatom v prestolnici Naypyidaw dejala: »Kadarkoli smo pripravljeni začeti verifikacijski proces za vračanje beguncev«.
Muslimani niso edini, ki so v konfliktu prizadeti
Poudarila je, da je vlada zaskrbljena in želi ugotoviti dejansko stanje, saj obstajajo »nasprotujoče navedbe«. Tuje diplomate je povabila na obisk države Rakhine, kjer po njenih besedah večina vasi ni bila prizadeta v nasilju. Poudarila je, da večina pripadnikov Rohingye ni pobegnila ter da muslimani niso edina verska skupnost, ki je prizadeta v konfliktu.
Zatrdila je, da se Mjanmar ne boji mednarodne preiskave, a opozorila, da se tuji diplomati v zadnjem času osredotočajo samo na nekaj problemov, medtem ko je »Mjanmar mlada in krhka demokracija, ki se sooča s številnimi problemi«. »Zavezani smo vrnitvi miru in stabilnosti ter vladavini prava v državi,« je dejala.
Obtožb proti vojski ni naslovila, je pa zatrdila, da ta od 5. septembra ni izvajala nobenih »operacij čiščenja«. Zato po njenih besedah ni jasno, zakaj pripadniki manjšine bežijo.
Od 25. avgusta v Bangladeš že več kot 400 tisoč beguncev
Po zadnjih podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) se je v Bangladeš zateklo že 421.000 pripadnikov Rohingye. Njihov eksodus se je začel konec avgusta, potem ko je mjanmarska vojska po napadih muslimanskih upornikov - pripadnikov skrajne Vojske odrešitve Arakan Rohingya (Arsa) - na vojašnice in policijske postojanke v Rakhinu sprožila vojaško operacijo.
Begunci trdijo, da vojska požiga njihove vasi in da so tarča pregona. Vojska na drugi strani trdi, da želijo le izkoreniniti skrajneže in da civilisti niso tarča napadov.
Pripadnica manjšine Rohingya s hčerjo zunaj kampa v Bangladešu. Foto: REUTERS/Danish Siddiqui
Britanski časnik Guardian poroča, da so se nekateri pripadniki Rohingye odpravili tudi proti Avstraliji, a na tej poti pristali v centru za pridržanje na pacifiškem otoku Manus pred obalo Papue Nove Gvineje. Tam naj bi jih zadrževali že kakih 800, avstralska vlada pa jim zdaj ponuja denar - 25.000 avstralskih dolarjev ali 16.700 evrov -, da bi se vrnili nazaj v Mjanmar, čeprav človekoljubni delavci opozarjajo, da bi bila ta vrnitev zanje smrtna obsodba.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein je operacijo varnostnih sil proti pripadnikom Rohingye nedavno označil za šolski primer etničnega čiščenja. Organizacija Human Rights Watch je v ponedeljek Varnostni svet ZN pozvala k uvedbi sankcij in prepovedi prodaje orožja mjanmarski vojski zaradi etničnega čiščenja.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes ob otvoritvi splošne razprave svetovnih voditeljev na začetku 72. zasedanja GS ZN oblasti v Mjanmaru naravnost pozval, naj takoj prenehajo z varnostnimi operacijami, zaradi katerih je prišlo do množičnega bega muslimanske manjšine.
Preiskovalci ZN pa so na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi danes zahtevali neoviran dostop do Mjanmara: »Za nas je pomembno, da z lastnimi očmi vidimo kraje, kjer naj bi prišlo do domnevnih kršitev človekovih pravic,« je povedal vodja preiskovalne misije Marzuki Darusman ter opozoril, da se dogaja težka humanitarna kriza, ki zahteva nujno pozornost in ki bi se lahko še okrepila.
Svet ZN za človekove pravice je preiskovalno misijo ustanovil marca, Suu Kyijeva pa je uvedbo preiskave že večkrat kritizirala in povedala, da vlada z njo ne bo sodelovala. Njena vlada je preiskavo danes znova zavrnila.
