Tiskane izdaje
Vodja bangladeške carine Kazi Muhamad Ziaudin je 5. marca od zaupnih ovaduških virov dobil namig, da bo tega dne državno mejo prečkal severnokorejski diplomat z »ilegalno prtljago«. To ga je vznejevoljilo. Po Dunajski konvenciji se diplomatov ne sme pregledovati. Pa vendar, če gre za nevarno stvar, potem ga ne bi smeli spustiti v državo.
Kmalu se je na letališču v Daki pojavil Son Jung Nam, prvi tajnik severnokorejskega veleposlaništva v Bangladešu. Cariniki so ga vljudno prosili, da odpre ročni kovček, ki ga je prinesel z letala, a jih je zavrnil. Potem so ga prosili, da postavi kovček na skener. Son je postal bolj zgovoren. Trdil je, da nosi elektromotor. Ko so nanj pritisnili, da jim ga pokaže je pojasnil, da gre za šifrirni stroj s tajno šifro. Trdil je, da ga ne sme nikomur pokazati. Zagrozili so mu, da ga bodo aretirali. Son je končno odprl kovček. V njem je bilo 27 kilogramov čistega zlata. Po tržni ceni bi bil ta diplomatski kovček vreden 1,4 milijona ameriških dolarjev.
Čigavo je bilo zlato?
Bangladeški cariniki so zlato zasegli, diplomata zaprli in stopili v stik z njegovim veleposlanikom. Sprva so se vsi delali neumne. Son je trdil, da mu je kovček dal »nekdo«, ki ga noče identificirati, ter ga prosil, da ga v Daki preda »nekomu«, katerega ime prav tako ni hotel izdati. Veleposlanik je zatrdil, da ne ve za kaj se gre.
Šele ko je bangladeško zunanje ministrstvo vložilo uradno noto, se je severnokorejski diplomatski poslanik opravičil zaradi incidenta. A še vedno so vsi lahko samo ugibali, čigavo je bilo zlato, ki ga je nosil Son. Po 24 urah so ga izpustili iz pripora ter vrnili v Pjongjang.
Ali je možno, da je bil prvi tajnik veleposlaništva zgolj skorumpiran? Opazovalci menijo, da se bo to videlo po tem, kar Sona čaka v njegovi državi. Če ga bodo kaznovali, potem to pomeni, da se je zapletel v poskus postati El Dorado. Če pa bo severnokorejska medijska mreža tiho (do zdaj je incident ignorirala), potem je bil diplomat po vsej verjetnosti zgolj poštar, ki je moral državno zlato prenesti na črno tržišče ter si tako prislužiti odlikovanje ali napredovanje. Z ilegalno prodajo te plemenite kovine namreč Severna Koreja uspeva minimalizirati učinkovitost sankcij, ki so jih ZDA, Evropska unija, Japonska, Avstralija in Kanada uvedle proti njej. Sankcije so v glavnem usmerjene proti bančnim in drugim transakcijam, ki posameznim članom partijske elite oziroma nekaterim severnokorejskim organizacijam omogočajo trgovanje z orožjem, dragimi kamni in plemenitimi kovinami. Tako si lahko kupujejo jahte, luksuzne avtomobile in ostale poslastice rdeče aristokracije v Pjongjangu.
Sonov kovček je stvarna negacija vsakega poskusa Zahoda, da postavi Severno Korejo v isto vrsto z Iranom ter da jo s sankcijami, ki so prikrojene tako, da načenjajo interese najvišjega vodstva, priženejo nazaj za pogajalsko mizo, na kateri so ostali neuresničeni sporazumi o prekinitvi jedrskega in raketnega programa.
Vseh 170 palic zlata, ki jih je nosil severnokorejski diplomat, po vsej verjetnosti izvira iz enega od rudnikov, v katerih je po oceni strokovnjakov okoli 2 tisoč ton rezerv. Ker je uradni Pjongjang trčil ob težave pri prenosu te kovine skozi Singapur, je postal Bangladeš njegovo glavno »pristanišče«. Begunci iz Severne Koreje, med katerimi je tudi nekdanji uslužbenec, zadolžen za trgovino z zlatom, so povedali, da je letna prodaja zlata iz 10 ton ob koncu 80-ih v zadnjih letih padla na 4 tone. Toda kot kaže vodja Kin Džong Un lahko pod površjem zemlje zagrabi toliko, kolikor mu je potrebno. Pravzaprav je Severna Koreja zelo bogata. Celo toliko, pravijo strokovnjaki, da se ji še dolgo ne bo potrebno spremeniti in da lahko obstane pod sankcijami, ki imajo bolj psihološki kakor pa materialni učinek.
Ko je Kim Džong Un v četrtek osebno nadziral izstrelitev sedmih novih izstrelkov tipa zemlja-zrak, s katerimi so pospremili konec ameriških in južnokorejskih skupnih vojaških vaj imenovanih »Key Resolve«, je bil njegov nasmejan obraz obrnjen proti Zahodu s sporočilom, ki ga ni potrebno prevajati. Kot bi medtem, ko so rakete po 200 kilometrski poti padle v morje, hotel reči: »Od raketnega in jedrskega programa ne odstopam!« Američani in Evropejci pogosto pozabljajo, da ima Severna Koreja rezerve mineralov, ki jih nekateri imenujejo »vitamini za visoko tehnologijo« in ki so vredni preko 6 tisoč milijard dolarjev. Dovolj za še nekaj Kimov na oblasti, pravijo analitiki. Treba je izkopati samo toliko, kolikor je potrebno za veseli nasmeh na voditeljevem obrazu med opazovanjem raket, ki letijo preko morja.
