Tiskane izdaje
Tajvanci, ki se danes pripravljajo na volitve, so že vnaprej ponosni, da bodo, sodeč po volilnih napovedih, dobili predsednico pred Američani. Če bo šlo vse po pričakovanjih, bo Tsai Ing-wen vstopila v leto matriarhata ter se v areni visoke politike pridružila rastočemu številu žensk na čelu držav in vlad.
V dnevih pred volitvami je bilo zelo malo neznank. Voditeljica Demokratske napredne stranke (DPP) namreč v anketah pred glavnim tekmecem, kandidatom vladajoče Nacionalistične stranke (Kuomintang) Ericom Chujem, prednjači za 20 odstotkov. Okoli 45 odstotkov volivcev se je odločilo za 59-letno profesorico prava, za pet let mlajšega Chuja pa 20 odstotkov. A slednjemu bi utegnil pobrati del glasov tretji tekmec za predsedniški naslanjač, James Soong iz stranke Ljudstvo na prvem mestu (PFP). Soong je 72-letni veteran prokitajske politike, njegova stranka pa ima zgolj tri od skupno 113 sedežev v tajvanskem parlamentu.
Tajvanci tako z razlogom pričakujejo izvolitev svoje prve predsednice v zgodovini. Opazovalci s celine vidijo v Tsai Ing-wen predvsem nov izziv Kitajski. Četudi je poudarila, da so stabilni odnosi med Tajvanom in Pekingom ena od njenih prioritet, je njeno stališče o tajvanski politični in gospodarski identiteti jasno. Meni, da prevelika odvisnost od kitajskega tržišča za 24-milijonski otok ni dobra. Četudi se bo do nadaljnjega vzdržala pozivov k formalni odcepitvi od LR Kitajske, je Peking že vnaprej zaskrbljen. Obdobje široke gospodarske integracije, na kateri je partijski vrh utemeljil koncept postopne in mirne združitve, se bliža koncu.
»Reformirati moramo varnost naše hrane«
Toda za Tajvance je Tsai Ing-wen predvsem glasnica korenitih reform na lastnem dvorišču. »Reformirati moramo varnost naše hrane. Sistem varstva starejših ljudi kliče po reformi. Naš pokojninski sistem je potreben reforme. Vendar pa vlada v zadnjih osmih letih v zvezi s temi kritičnimi vprašanji ni storila kaj dosti,« je v nekaj stavkih strnila svoj program.
Za Tsai Ing-wen bodo glasovali mladi, ki se počutijo izvzete iz lepih odstotkov, ki kažejo na dobro gospodarstvo. Četudi statistika kaže, da se nezaposlenost na Tajvanu giblje okoli 4 odstotkov, je med mladimi, starimi od 20 do 24 let, kar 12 odstotkov nezaposlenih. Čeprav je tajvanski bruto nacionalni dohodek na prebivalca, ki je merjen po pariteti kupne moči, že blizu 40.000 dolarjev, plače mladih strokovnjakov s fakultetno diplomo ne zadostujejo za začetek družinskega življenja. Povezanost s kitajskim tržiščem in naložbe so prinesli vidne rezultate glede povišanja dobička in izvoza. Toda mlajši generaciji to ne pomeni kaj dosti, saj je selitev proizvodnje z otoka zmanjšala možnosti za zaposlovanje, prihod kitajskih vlagateljev na otok pa spremenil merila za uspešnost. Vsak mladi Tajvanec bi torej rekel, da so reforme nujno potrebne, in to takoj.
Tajvanska Angela Merkel
Kakorkoli že so Tajvanci ponosni, da lahko Kitajci uvedejo demokracijo, ne da bi uničili konfucijansko tradicijo, jih misel, da bo prav ta demokracija privedla na čelo države žensko, dodatno navdaja s ponosom. Gledajo jo, kako je oblečena zelo preprosto, ni naličena ter nima posebne frizure. Ko poslušajo njena odločna stališča, ki jih ne krnijo oportunistični kompromisi ali korupcijski škandali, se nekaterim zdi, da bodo dobili svojo Angelo Merkel.
Četudi Tsai Ing-wen ne bo prva ženska v azijski politični areni, je njen uspeh nekoliko večji ali vsaj malo drugačen od tistega, s katerim se lahko pohvali južnokorejska predsednica Park Geun Hje ali burmanska voditeljica nove vladajoče stranke Aung San Su Či, katerih očeta sta bila visoko cenjena voditelja, ki sta se vpisala v narodno zgodovino.
Tsai Ing-wen za razliko od njiju nima družinskega zaledja, iz katerega bi črpala politično legitimnost. Njen oče je bil dovolj premožen, da je enajstim otrokom iz štirih zakonov omogočil dobro izobrazbo. Vendar pa je bila Tsai Ing-wen menda njegova ljubljenka. Z enajstimi leti se je preselila v Tajpej in na Tajvanski državni univerzi doštudirala pravo. Magisterij je opravila na Pravni šoli univerze Cornell, doktorirala pa na Londonski šoli za ekonomijo.
Etnični mozaik
Tsai Ing-wen sprejema velik krog tajvanskih volivcev tudi zaradi njenega etničnega porekla. Njen oče je pripadnik ljudstva Hakka, mati pa je hanskega porekla. Njena babica izvira iz ene od 16 skupin domorodcev, ki so bile pod Kuomintangom desetletja politično zapostavljene in družbeno zreducirane na etnografski eksponat. Bodoča predsednica je torej popoln izraz tajvanskega etničnega mozaika, kar samo po sebi napoveduje boljše odnose med različnimi skupinami, med katerimi je svoj čas vladalo pravo nacionalistično sovraštvo.
Azijske opazovalce še posebej zanima, kako bo Tsai Ing-wen vplivala na političarke v sosednjih državah. Na Kitajskem med ženskami zaseda najvišji položaj namestnica premiera Liu Yandong. Za njo je voditeljica partijskega odseka združene fronte Sun Chunlan. Obe sta tudi članici politbiroja. Vendar v stalnem komiteju tega telesa, ki v resnici vlada državi, ni nobene ženske.
Najbolj zanimiv odnos bo imela Tsai Ing-wen s Hillary Clinton, če bo ta zmagala na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA. Prav gotovo ju bo povezala določena mera feminizma, vendar bo na politični ravni to pravzaprav nepomembno.Washington bo moral pazljivo uravnotežiti svoje odnose s Tajpejem in Pekingom. Kakorkoli že bo opozoril kitajski vrh, naj sprejme današnje volilne izide, mu ta ne bo odgovoril. Prav tako bo moral opozoriti Tsai Ing-wen, da mora obrzdati zamisli o formalni neodvisnosti otoka, četudi se ji zdijo edina logična rešitev.
Azija v ženskih rokah ne bo mirnejša, kakor je bila do zdaj, a bo vendarle drugačna. Prav gotovo bo politično barvitejša. Upajmo, da tudi strpnejša.
