Putin v nov mandat s tričetrtinsko podporo ruskih volivlcev

Na Krimu ga je podprlo 90 odstotkov volivcev, napovedal je spremembe v vladi.

Objavljeno
18. marec 2018 10.46
RUSSIA-ELECTION/
Ma. F., STA
Ma. F., STA

Moskva – Na današnjih volitvah v Rusiji je za predsednika Vladimirja Putina glasovalo 75,9 odstotka volivcev, kažejo delni rezultati, po 70 odstotkih preštetih glasov. Putinov najbližji protikandidat, predstavnik ruske komunistične partije Pavel Grudinin, je prejel 12,92 odstotka, nacionalist Vladimir Žirinovski pa 6,2 odstotka glasov. Televizijska voditeljica Ksenija Sobčak je prejela 1,48 odstotka, ostali štirje kandidati pa po manj kot odstotek glasov, kažejo podatki državne volilne komisije.

Putin se je na izid volitev odzval na koncertu v Moskvi, ki je bil organiziran ob obletnici pripojitve Krima k Rusiji, in se volivcem zahvalil za izkazano podporo. Napovedal je tudi, da bo po njegovi inavguracij, ki bo 7. maja, prišlo do sprememb v vladi.

Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih 63,7-odstotna oziroma malo nižja kot leta 2012.

Putinova prepričljiva zmaga je bila pričakovana, vprašanje je bilo le, ali bo prejel več kot 70 odstotkov glasov, kolikor so mu napovedovale ankete, ali manj. Sodeč po vzporednih volitvah mu je uspel veliki met - po anketi centra VCIOM je dobila 73,9 odstotka, po anketi tiskovne agencije RIA pa celo 76,3 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Na prejšnjih volitvah leta 2012 je Putin slavil s 63,6-odstotno podporo. Prvi uradni izidi naj bi sledili v nekaj urah.

Ruskega predsednika so volili tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred štirimi leti. Na volišča je bilo tam pozvanih 1,5 milijona ljudi. Ukrajina sicer glasovanju na Krimu ostro nasprotuje in ukrajinske oblasti so danes protestno blokirale ruske konzulate in veleposlaništvo. V poslopja v Kijevu, Harkovu, Odesi in Lvovu so spuščali zgolj diplomate. Moskva je Kijevu zato očitala, da Rusom v Ukrajini preprečuje glasovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

'Težave' in nepravilnosti na voliščih

Nevladna organizacija Golos, ki je specializirana za opazovanje volitev, je zaznala približno 2500 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so jim preprečevali opravljanje dela, ugotovili so tudi številne primere večkratnega glasovanja. Golos seznam nepravilnosti objavlja na spletu.

Na volišča je okoli 33.000 prostovoljcev poslal tudi opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki se sam ne sme potegovati za predsednika. Tudi njim preprečujejo dostop do volišč, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Tisti, ki so mislili, da bo tokrat manj nepravilnosti, ker je Putin že zmagal, so se zmotili,« je povedal Navalni.

Volitve spremljajo tudi mednarodni opazovalci, bilo naj bi jih okoli 1300. Od tega jih je skoraj 600 poslala Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi (Ovse).

Predsednica volilne komisije Ela Pamfilova je glede očitkov, da nekateri ljudje glasujejo večkrat, dejala, da je šest milijonov od 109 milijonov volilnih upravičencev zaprosilo za glasovanje na drugem volišču. Pri prepisih iz enega na drugo volišče pa prihaja do določenih težav, je pojasnila in dodala, da se volilna komisija sooča s kibernetskimi napadi na njihovo računalniško omrežje iz tujine. Server so napadalci preobremenili, zaradi česar se je sesul, je dodala.

Mandat do 2024

65-letni Putin tudi na tokratnih volitvah ni imel prave konkurence, saj so glavnega opozicijskega politika Navalnega izločili iz tekme. Eden najglasnejših Putinovih kritikov ni smel kandidirati zaradi obsodbe na pogojno zaporno kazen pred petimi leti. 41-letnik je pozval k bojkotu »kvazivolitev« in izrazil upanje, da bo na volišča prišlo čim manj ljudi.

S Putinom, ki bo ob zmagi predsednik ostal do leta 2024, se je za predsedniški položaj merilo sedem kandidatov.

To bo Putinov četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. V preteklosti ga to sicer ni ustavilo. Putin bi lahko tako kot leta 2008 znova postal premier, nato pa bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.