Tiskane izdaje
New York – Demokratski kandidati so pred novembrskimi volitvami našli Obamo, s katerim jih ni strah stopiti na volitve. Prva dama Michelle Obama postaja skrito orožje v zveznih državah, kjer se bijejo najostrejše bitke z republikanci. Ob padanju javne podpore predsedniku Baracku Obami se levica opira na še eno ne tako skrito orožje, milijone dolarjev za volilno kampanjo.
Demokrati se v zanje že tako težkem volilnem letu, saj volivci na vmesnih kongresnih volitvah po tradiciji raje glasujejo za stranko, ki nima predsednika v Beli hiši, srečujejo še s hudim padcem priljubljenosti predsednika in nezaupanjem v njegovo delo. Barack Obama je postal volilno tako radioaktiven, da kandidati javno bežijo od njega. Nasprotno velja za njegovo ženo, Michelle Obama, ki jo v anketah podpira dobrih 60 odstotkov Američanov (predsednik je pri dobrih 41 odstotkih).
Prva dama je v volilno tekmo prvič vstopila sredi septembra, ko je v Georgii podprla demokratko Michelle Nunn, eno redkih kandidatk levice, ki ima letos še nekaj možnosti, da republikancem izmakne mesto v senatu. V ponedeljek je v Milwaukeeju stala ob strani Mary Burke, demokratki, ki kandidira za guvernerko zvezne države Wisconsin in poskuša poraziti mladega republikanskega političnega zvezdnika Scotta Walkerja. Michelle Obama je trenutno najbolj priljubljena ženska v ameriški politiki, v nastopih pa se izogiba spornim temam in predvsem spodbuja volivce, naj pridejo na volišča.
Demokrate podpira koalicija volivk, manjšin in mladih, ki se manj pogosto udeležuje vmesnih kongresnih volitev, medtem ko starejši beli volivci republikancev vsaki dve leti disciplinirano oddajo svoj glas. Poleg tega med levico tokrat velja prepričanje, da letošnje volitve niso posebno pomembne. »Treba bo več kot samo zanos na shodih, treba bo oditi na volišča,« je Michelle Obama v Wisconsinu spodbujala podpornike demokratov, naj pomagajo stranki.
David Yepsen, direktor Inštituta za javno politiko Paul Simon, ugotavlja, da je prva dama v volilni boj vstopila v pravem trenutku, saj bi se prej njen vpliv do volilnega dne razgubil, zdaj pa stranki poskušata vpisati nove volivce (Američani, ki želijo voliti, se morajo prijaviti v volilne imenike) in opozarjata na možnost predčasnega glasovanja. Po besedah Jehmu Greene, nekdanje predsednice nevladne organizacije Ženske v medijih, ima Michelle Obama »status rokovske zvezdnice« ter »se lahko poveže z volivci in jih navduši«.
Tekma milijonov
Vrh stranke v Washingtonu poskuša črnoglede jesenske napovedi premagati tudi z intenzivno in drago medijsko kampanjo. Njihovi politični akcijski odbori (PAC), po katerih se zbira denar za kampanje, so za zdaj precej bolj uspešni od republikanskih. Konec septembra je zvezna volilna komisija ugotovila, da je petnajst največjih demokratskih PAC zbralo 453 milijonov dolarjev, petnajst največjih republikanskih pa le 289 milijonov dolarjev. Razlika se je najbolj povečala avgusta, ko so demokrati zbrali dvakrat več od republikancev (51 proti 21 milijonov dolarjev).
Pri tem stranka, ki rada svari pred konservativnimi milijarderji in njihovim kupovanjem volitev, sama vse bolj postaja odvisna od globokih žepov njej naklonjenih bogatašev. Tom Steyer, upokojeni upravljavec sklada hedge, je avgusta napisal ček za 15 milijonov dolarjev, za letošnje volitve pa naj bi zapravil do 50 milijonov dolarjev. S svojim denarjem zalaga kandidate, ki podpirajo ukrepe proti podnebnim spremembam. Radodarno denarnico odpira tudi čikaški milijonar Fred Eychaner.
Vprašanje je, ali bo to dovolj, saj so milijarderji na desnici šele začeli odpirati denarnice. Razvpita brata David in Charles Koch, industrialca z zelo konservativnimi političnimi stališči, naj bi za letošnje volitve namenila kar 125 milijonov dolarjev. Toda nekoliko presenetljivo je že dejstvo, da je levica konkurenčna pri zbiranju milijonarjev z odprtimi denarnicami. Ob odločitvi (konservativnega dela) vrhovnega sodišča 2012, da razrahlja pravila volilnih kampanj in dovoli še bolj neposreden vpliv denarja premožnih in korporacij, se je namreč zdelo, da bo to politično tehtnico nagnilo v korist desnice.
Toda analize oglaševalskih kampanj kažejo, da je super PAC Senatna večina, ki je povezan z vodjo demokratske večine v senatu Harryjem Reidom, doslej objavil več televizijskih oglasov kot super PAC Američani za razcvet, ki je povezan z bratoma Koch (za odbore super PAC velja, da nimajo omejitev pri zbiranju denarja, svojega delovanja pa ne smejo usklajevati s politiki, kar je sicer izjemno težko dokazati). Senatna večina naj bi večino denarja dobila od sindikatov in od milijonarja Eychanerja.
Prav radodarna kampanja Senatne večine naj bi ohranila nekaj možnosti za zmago levice v senatnih tekmah na Aljaski, v Severni Karolini, Louisiani in Arkansasu, kjer je nepriljubljenost predsednika Obame sicer razžrla podporo demokratom. Pri tem pa obe strani pozivata volivce, naj tudi oni prispevajo svoj delež, ker naj bi nasprotna stran zmagovala v bitki denarja.
