Tiskane izdaje
New York – Zastavo pred ameriškim vrhovnim sodiščem so spustili na polovico droga, ideološki prapori pa so zavihrali višje kot kdaj prej. Smrt konservativnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie je globok prepad med strankama s skoraj nasprotnima pogledoma na gospodarstvo, varnost in priseljevanje poglobila z bojem za prihodnjo ideološko usmeritev vrhovnega sodišča.
Scalia je bil pri 79 letih vrhovni sodnik z najdaljšim stažem, konservativna desnica ga je častila že skoraj po božje, na levici je povzročal napade groze. Ronald Reagan ga je leta 1986 uvrstil med devet najvplivnejših sodnikov v državi, od začetka pa se je upiral razlagi ustave kot živega dokumenta, ki se razvija z državo, ampak jo je bral, kot naj bi si jo zamislili ob nastanku. Vsi so mu priznavali izostren pravniški um, slikovito in natančno izražanje ter neomajna stališča, ki jih ni prilagajal dnevnim političnim potrebam, tudi če se (sicer ne pogosto) niso skladala s politiko desnice.
Najvplivnejši sodnik zadnjega četrt stoletja
Med slednjimi primeri so bili znamenita razsodba, da je zažiganje ameriške zastave izraz svobode govora, večinsko mnenje iz leta 2011 o zaščiti pravice do izražanja nazornega nasilja (denimo v video igrah), ali pa nasprotno mnenje, ko je z liberalnimi sodnicami menil, da ustava policiji ne dovoljuje rutinskega zbiranja DNK ob aretacijah osumljencev (večina je potrdila takšno prakso kot ustavno). Njegovo branjenje svoboščin je v očeh levice zasenčil enako vztrajen boj proti pravicam žensk (predvsem do prekinitve nosečnosti) ter pravicam istospolne skupnosti (homoseksualce je enačil z ljudmi, ki zlorabljajo živali).
Prijateljeval je z liberalno vrhovno sodnico Ruth Bader Ginsburg, čeprav se je na sodišču redko strinjal z njo. Znan je bil tudi po ostrem smislu za humor, s katerim je pestil odvetnike na zaslišanjih pa tudi sodne kolege. Resna raziskava smeha na vrhovnem sodišču je pokazala 136 njegovih duhovitih opomb, toliko kot so jih skupaj zmogli vsi liberalni sodniki. Hkrati je postal najvplivnejši sodnik zadnjega četrt stoletja, kot je pred časom zapisal sodnik Richard Posner, njegova pravna briljanca in zamisli so po eni strani dale ton konservativnim pravnikom in liberalnim postavile visoko oviro, s katero so se morali spopasti.
Prihodnost države
Scalijeva smrt – umrl je med spanjem na letoviškem ranču v Teksasu – je nemudoma sprožila nov politični spopad. Predsednik Barack Obama je v na hitro sklicani tiskovni konferenci napovedal, da bo predlagal novega člana vrhovnega sodišča, kar je sprožilo upor na desnici, saj bi po njihovem predsednik v odhajanju to moral prepustiti nasledniku. Z večino v senatu bodo zlahka preprečili imenovanje, vodja senatnih republikancev Mitch McConnell je pozval predsednika, naj imenovanje »prepusti ljudstvu«, ki bo jeseni volilo.
Že tako volilno razklanim ZDA se obeta nov spopad, ki bo še poglobil ideološke jarke. Volitve iznenada niso samo boj za kongres in Belo hišo, pač pa tudi za prihodnjo ideološko usmeritev države, kar nenadoma daje verodostojnost trditvam kandidatov, da bomo jeseni priča najbolj pomembnemu glasovanju v življenju sedanjih volivcev. Na tnalu so pravica do prekinitve nosečnosti, politika vključevanja manjšin pri šolanju in zaposlovanju, volilna pravica in dostop do volilnih skrinjic, vpliv korporacij in premožnih na volitve, prehod k čistejšim energijam in mnoge druge.
Ne gre samo za Scalijevega naslednika, ob imenovanju novega predsednika bo imela sodnica Ruth Bader Ginsburg skoraj 84 let, pri čemer je že nakazala, da razmišlja o upokojitvi. Več kot 80 jih bo štel tudi Anthony Kennedy, Stephen Breyer bo star 78 let, pri čemer prvi velja za odločilni glas, ki ponavadi prevesi tehtnico med liberalci in konservativci, drugi pa je močno konservativen. Vrhovni sodniki imajo dosmrtni mandat, kar pomeni, da bi prihodnji predsednik lahko sooblikoval podobo sodišča za obdobje celotne generacije.
Volilna vročica
Vse to bi lahko spodbudilo volilno udeležbo liberalcev, ki se jim ježijo lasje ob misli na vrhovne sodnike, ki bi jih predlagal denimo konservativni predsednik Ted Cruz. Ali pa bodo morda konservativni evangelijski volivci prej opustili svojo ideološko izbirčnost in poenotili glasove za kandidata desnice, ki ima največ možnosti za zmago na splošnih volitvah. Na sobotnem soočenju desnice te enotnosti ni bilo videti, sedmerica republikancev na odru je na vso moč udrihala drug po drugem in že skoraj vpila, kdo je večji lažnivec.
Vrhovno sodišče bo prihodnje mesece očitno delovalo v okrnjeni zasedbi, kar pomeni, da bodo ob izenačenem glasovanju obveljale odločitve nižjih sodišč. Pri vseh odprtih primerih, ki so jih sodniki že obravnavali, a še niso objavili odločitve, bo ta zdaj brez glasu pokojnega Scalie, kar pomeni udarec za konservativni del ZDA. Predvsem pa lahko pričakujemo še več ostrine v volilnem boju, čeprav je ta že doslej dosegel mejo še prebavljive jedkosti.
