Tiskane izdaje
Severnokorejske navijačice in hokejistke, ki so sodelovale na zimskih olimpijskih igrah, so v ponedeljek zapustile Pjongčang s solzami v očeh. Ko so se poslavljale od novih južnokorejskih prijateljic, s katerimi so se na tekmah borile za čim boljšo uvrstitev, so vse imele v mislih isto vprašanje: »Se bomo še kdaj srečale?«
Čeprav so bile navijačice uniformirane, tako po oblačilih kot vedenju, hokejistke pa nepripravljene na spopade s pravimi velikankami tega športa, je njihova prisotnost v Pjongčangu vzbujala upanje na mir. V ozadju športnih iger so končno govorili o odnosih med Severom in Jugom in se celo nekoliko pogajali o prihodnosti polotoka. Tako se je končno odprlo okno za diplomacijo. Se je res?
Dan po tem, ko so severnokorejski športniki odpotovali domov, so dogodki neprijetno naključno sovpadli, zaradi česar znova grozijo zlohotni vetrovi spopada. V Seulu je južnokorejsko tožilstvo zahtevalo 30-letno zaporno kazen za nekdanjo predsednico Park Gen Hje. V New Yorku je skupina strokovnjakov Združenih narodov razkrila medijem vsebino poročila, iz katerega je razvidno, da je Severna Koreja leta 2016 pomagala Siriji pri proizvodnji kemičnega orožja in izstrelkov. V Washingtonu je odstopil Joseph Yun, namestnik pomočnika državnega sekretarja za Korejo in Japonsko, ki je s 30-letnimi diplomatskimi izkušnjami in izvrstnim poznavanjem tega območja vlival upanje na več doslednosti v ameriškem pristopu do severnokorejskega problema.
»Park je že vse izgubila«
Obsodbo bodo Park Gen Hje izrekli konec marca ali v začetku aprila, vendar je tožilčeva zahteva, naj ji izrečejo tako strogo kazen (dopolnjeno z denarno kaznijo v znesku 110 milijonov dolarjev) zaradi sodelovanja v korupcijskem škandalu in izdaje državnih tajnosti, izzvala ogorčenje v konservativnih krogih, ki so za danes napovedali množične demonstracije v podporo nekdanji predsednici.
V torek so se v Seulu zbrali podporniki nekdanje predsednice Park Gen Hje. Foto: Ahn Joung Jun/AP
»Park je zaradi napak, ki jih je zagrešila kot predsednica, že vse izgubila. Že zdaj je do konca poražena in njeni privrženci jo vidijo kot strtega človeka,« mi je v Seulu dejal Čon Jung Vu, nekdanji svetovalec za državno varnost bivšega predsednika Li Mjang Baka. »Če jo bodo zdaj obsodili še na dolgo zaporno kazen, bo to okrepilo desno konservativno krilo, po vsem tem pa je vprašanje, kako se bo v družbi razvijala politična dinamika.«
Med Južnimi Korejci so že zdaj globoka nesoglasja o pristopu k Severu. Čeprav se jih veliko zavzema za združitev naroda, to še zdaleč ne pomeni, da se vsi strinjajo o tem, kako bi bilo treba ta cilj uresničiti v praksi. Malo Južnih Korejcev se boji, da bi lahko kompromisi, ki jih o Severni Koreji sprejema predsednik Mun Dže In, pripeljali do združitve pod komunistično prevlado, prav tako ni veliko tistih, ki so pripravljeni razpreti roke in objeti Kim Džong Una z vsemi njegovimi jedrskimi bombami, izstrelki in zločini nad lastnim narodom.
Tudi Li Mjang Baku se tresejo hlače
Na desnem krilu se bojijo, da bo, ko bodo obsodili Park Gen Hje, na vrsti njen predhodnik Li Mjang Bak, ki prav tako sodi v konservativno politično opcijo, saj preiskovalni organi že zbirajo dokaze o njegovih finančnih malverzacijah. Z resnejšim preganjanjem korupcije na desnem krilu se bo okrepila opozicija proti Munovi politiki sprave s Severno Korejo. Za zdaj je namreč to edino vprašanje, ki sedanjemu predsedniku prinaša pomembne politične točke, hkrati pa najbolj ranljiva točka, na kateri mu lahko desnica podstavi nogo ob popolni podpori konservativnega dela javnosti.
Množični shod v podporo nekdanji predsednici. Foto: Yonhap via Reuters
Od vseh naštetih novic je morda najslabša tista o odstopu Josepha Yuna, ki od jutri ne bo več delal v State Departmentu. Ta novica pušča za seboj še eno vrzel v že tako praznem oddelku, ki bi moral osmisliti ameriški pristop do korejskih vprašanj. ZDA še vedno nimajo veleposlanika v Seulu, kar priča predvsem o nesoglasjih v Washingtonu o tem, kako obravnavati Severno Korejo. Yun je bil rojen v Južni Koreji in je, odkar je bil leta 2016 imenovan na to funkcijo, torej ves mandat prejšnjega predsednika Baracka Obame, s Pjongangom po tihem ohranjal stike, da bi lahko čez čas odprl pot neposredni diplomaciji. Kot Victor Cha, čigar nominacijo za ameriškega veleposlanika v Seulu je Bela hiša prejšnji mesec umaknila, je bil tudi Yun odločni nasprotnik oboroženega posredovanja proti Severni Koreji. Še ta mesec je dejal novinarjem, da »si želimo dialog in mirno rešitev«.
Nerazumljiva Trumpova logika
Srečanja ob robu olimpijskih iger v Pjongčangu so v minulih dneh privedla do tega, da sta severnokorejska in ameriška stran izjavili, da bi morda bili pripravljeni na pogajanja. Prav zato se je končno zazdelo, da se je vendarle odprlo okno za diplomacijo. Toda po navedbah virov je Yun odstopil nekaj ur po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump znova zavrnil brezpogojna pogajanja s Severno Korejo, in nekaj dni po tem, ko je Bela hiša sprejela nov sveženj sankcij. Ugledni diplomat je po navedbah virov odstopil zato, ker ni mogel razumeti Trumpove logike in njegovega končnega cilja, glede na to, da znova opozarja na »potencialno grozljivo izgubo življenj, in to s številkami, ki si jih nihče ne more predstavljati«.
Tako se je okno, skozi katero bi lahko vstopilo upanje na mir, znova priprlo. Na Korejskem polotoku je še vedno nevarno visoka stopnja negotovosti.
