Tiskane izdaje
V treh letih od eksplozije jeze v Fergusonu se je najpomembnejši dogodek med razpravo o policijskem nasilju in rasni enakosti v ZDA zgodil 8. novembra lani, ko je zvezdnik resničnostne televizije dobil štiriletni mandat za resničnostni šov iz Bele hiše. Počasno celjenje močno skrhanega zaupanja med precejšnjim delom družbe in policijo je presekala vrnitev k preživetim načelom o ostri policiji in strogem kaznovanju storilcev.
Donald Trump je pred poldrugim tednom celo spodbujal robat odnos policije do osumljencev in uporabo vojaške opreme na ulicah, dve taktiki, ki sta razpihali nasilni odziv protestnikov v Fergusonu. »Stoodstotno vas podpiramo, ne tako kot v starih dneh, ne tako kot v starih dneh,« je poudarjal na policijskem shodu na Long Islandu. Katere stare dni je imel v mislih, je težko razbrati, saj se je v zadnjem letu predsedovanje Baracka Obama zaupanje v policijo povečalo za 12 odstotnih točk. Tako med belimi kot nebelimi Američani. Dobri policisti, kar pomeni tudi dobro izurjeni, vedo, da lahko svoje delo opravljajo, ne da bi kratili ustavne pravice osumljencev.
Ferguson je v ameriško nacionalno razpravo potisnil desetletja dolge sporne prakse, ki so razžirale zaupanje med varuhi reda in prebivalci. Od rasnega profiliranja prek nasilnih metod, nezdravih povezav med policijo in sodišči do tega, da policisti v manjših lokalnih skupnostih prazne proračune načrtno polnijo z izrekanjem kazni za najmanjše, pogosto banalne prekrške. Pri čemer so tarča največkrat revni in manjšine, kar je pogosto eno in isto. Obamovo pravosodno ministrstvo je zato sklenilo vrsto prostovoljnih dogovorov z lokalnimi oblastmi, ki so se izognile sodnim obravnavam, v zameno pa se lotile obsežnih policijskih reform, od dodatnega, izboljšanega urjenja prek spremenjenih taktik delovanja do dodatnih zaposlovanj.
Začelo se je oblikovati politično soglasje, da sta za učinkovito policijsko delo potrebni zaupanje in sodelovanje skupnosti, ki modrih uniform ne dojema kot okupacijske sile. Policijsko nasilje ne le tepta pravice posameznika, temveč najbolj revne, najbolj občutljive soseske spreminja v kresilne gobe. Vse več politikov na levi in desni je govorilo skupen jezik, da država potrebuje tudi reformo kaznovalne politike, denimo zaprtje zasebnih zaporov, v katerih kujejo dobiček. V Newarku v zvezni državi New Jersey so ob uresničevanju takšnega reformnega dogovora z zvezno vlado lani dosegli takšen občuten upad kaznivih dejanj, da se je raven kriminala lahko primerja s tisto iz davnega leta 1967.
Trumpova Bela hiša vse postavlja na glavo. Napovedali so razdrtje zveznih dogovorov in mestom, ki še niso končala reform, poslali povsem napačno sporočilo. Zvezni ukrepi so imeli velik vpliv celo na policijske uprave, ki jih niso bile deležne, saj so začele odpuščati nasilne policiste in se poskušale tako izogniti preiskavam. Napovedi Bele hiše, da jim bodo »krili hrbte«, pa je nazadnjaška politika, ki spodbuja nevarne prakse in pomeni kopičenje netiva za nove Fergusone.
