Tiskane izdaje
Ženeva − Vsakih 40 sekund si življenje vzame en človek, opozarjajo Združeni narodi. Skupno tako na leto zaradi samomora umre 800.000 ljudi, torej več kot v vojnah in naravnih katastrofah.
»Samomor je velika težava javnega zdravja,« je ob predstavitvi prvega poročila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o samomorih dejal Shekhar Saxena, direktor oddelka za duševno zdravje pri organizaciji. »Zaradi samomora umre več ljudi kot ob konfliktih, vojnah in naravnih katastrofah,« je opozoril in pojasnil, da je na svetu vsako leto evidentiranih milijon in pol nasilnih smrti, od česar je samomorov 800.000.
Avtorji poročila so med desetletnim raziskovanjem, med katerim so preučili 172 držav, prišli do nekaterih zanimivih spoznanj. Med drugim so ugotovili, da je raven samomorov med najvišjimi v srednji in vzhodni Evropi in Aziji. Petindvajset odstotkov samomorov se zgodi v najbogatejših državah, tri četrtine pa v revnejših. Skoraj dvakrat bolj verjetno je, da si bo življenje vzel moški kot ženska, so ugotovili in dognali še, da so najpogostejše metode samomora obešanje, streljanje, še posebej v ruralnih območjih pa zastrupitve s strupenimi insekticidi. »Globalno gledano je raven samomorov najvišja med starejšimi od 70 let, a v nekaterih državah največ samomorov najdemo med mladimi,« so po pisanju agencije AFP ugotovili pri WHO. »Samomor je tako drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi v starostni skupini od 15 do 29 let,« so opozorili.
Države, kjer je največ samomorov, so Gvajana (44,2 na 100.000 prebivalcev), Severna in Južna Koreja (38,5 in 28,9 na 100.000 prebivalcev), Šrilanka (28,8 na 100.000 prebivalcev), Litva (28,2 na 100.000 prebivalcev), Surinam (27,8 na 100.000 prebivalcev), Mozambik (27,4 na 100.000 prebivalcev), Nepal in Tanzanija (vsak s 24,9 na 100.000 prebivalcev), Burundi (23,1 na 100.000 prebivalcev), Indija (21,1 na 100.000 prebivalcev), Južni Sudan (19,8 na 100.000 prebivalcev), Rusija in Uganda (vsaka z 19,5 na 100.000 prebivalcev), Madžarska (19,1 na 100.000 prebivalcev), Japonska (18,5 na 100.000 prebivalcev) in Belorusija (18,3 na 100.000 prebivalcev).
Po podatkih WHO je v Sloveniji stopnja samomorilnosti 12,4 in se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšala za 51 odstotkov. Kot kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), smo v Sloveniji leta 2012 zabeležili 443 samomorov, od tega si je življenje vzelo 363 moških in 80 žensk. Še leta 2002 je bilo samomorov 540.
WHO opozarja medije
WHO je v poročilu posvaril pred senzacionalističnim poročanjem o samomorih. »Iz samomorov ne bi smeli delati senzacije,« je poudarila ena od avtoric poročila Alexandra Fleischmann in medije pozvala, naj samomora kot vzroka smrti v prihodnje ne omenjajo več na začetku poročil, ampak šele na koncu, pri tem pa omenijo, kam se lahko bralci, gledalci ali poslušalci obrnejo po pomoč.
WHO je namreč del krivde za visoko raven samomorov pripisala tudi intenzivnemu medijskemu poročanju o samomorih znanih osebnosti. Kot je opozorila Ella Arensman, predsednica Mednarodnega združenja za preprečevanje samomorov, je po nedavni smrti hollywoodskega zvezdnika Robina Williamsa, ki so ga prvega avgusta našli mrtvega na njegovem domu, prejela pet pisem ljudi, ki so si že premagali željo po samomoru, zdaj pa so začeli znova razmišljati, da bi si vzeli življenje. Tudi Arensmanova je opozorila na morebiten vpliv medijskega poročanja na raven samomorov in spomnila na njihov skokovit porast po tem, ko si je leta 2009 življenje vzel nemški nogometaš Robert Enke.
ZN so si zadali cilj, da do leta 2020 raven samomorov po državah znižajo za deset odstotkov. Pri tem se, kot opozarjajo, soočajo z velikim izzivom, saj žrtve ponavadi prihajajo iz marginaliziranih skupin prebivalstva. A kljub temu ostajajo optimistični: »Samomore lahko preprečimo,« pravi vodja WHO Margaret Chan.
