WHO razglasil konec epidemije ebole

V doslej najhujši epidemiji ebole je umrlo več kot 11.300 ljudi. WHO opozarja, da dela še ni konec.

Ma. Ja.
čet, 14.01.2016, 10:48; spremenjen: 11:48
Ebola je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus. Na ljudi se prenaša s krvjo, uživanjem mesa in izločki okuženih živali, med ljudmi pa se širi z neposrednimi stiki s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami obolelega, najpogosteje znotraj družine ali na zdravstvene delavce, ki ga negujejo. Inkubacijsko obdobje od okužbe do prvih znakov bolezni traja do 21 dni. Bolezen se začne z vročino, kašljem, glavobolom, bolečinami v mišicah, sklepih in žrelu, sledijo pa driska, bruhanje in bolečine v trebuhu. Izpuščaji, krvavitve po koži, sluznici in notranjih organih se pojavijo le v najhujših primerih.

Ženeva − Svet ima danes en nov razlog, da nekoliko lažje zadiha. Dobri dve leti zatem, ko so v odmaknjeni gvinejski vasici nedaleč od tromeje z Liberijo in Sierro Leone zaznali prvi primer smrtonosne ebole, je namreč Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila konec najhujše epidemije te bolezni doslej.

»Svetovna zdravstvena organizacija danes razglaša konec zadnjega izbruha ebole v Liberiji, vse znane verige prenosa v zahodni Afriki so bile prekinjene,« so sporočili iz zdravstvene organizacije Združenih narodov s sedežem v Ženevi. Liberija se je tako pridružila »zdravima« Gvineji in Sierri Leone, še dvema epicentroma epidemije te hemoragične mrzlice, ki je v dobrih dveh letih zahtevala 11.315 življenj. V Sierri Leone so konec epidemije ebole razglasili 7. novembra lani, v Gvineji pa 29. decembra.

Konec epidemije ebole v Liberiji so sicer doslej razglasili že dvakrat, prvič maja, a se je znova pojavila čez šest tednov, nato pa še enkrat septembra in pozneje se je znova pojavil manjši izbruh. Tokrat so zadnja pacienta, očeta in mlajšega brata 15-letne žrtve, iz bolnišnice odpustili 3. decembra lani, potem pa 42 dni, kolikor je dvojna inkubacijska doba virusa, niso opazili nobenega novega primera okužbe.

WHO svari pred manjšimi izbruhi

Kljub dobrim novicam WHO opozarja, da dela še ni konec, saj bi se lahko bolezen znova pojavila. Virus ebole lahko namreč v spermi preživelih oziroma ozdravljenih moških obstane tudi do 12 mesecev. V organizaciji svarijo predvsem pred posameznimi primeri in manjšimi izbruhi. Najbolj kritični bodo po ocenah direktorice WHO Margaret Chan prihodnji trije meseci, ko bodo tuje zdravniške skupine zaključevale svoje operacije v zahodni Afriki, njihovo delo pa bodo prevzele nacionalne zdravstvene službe.

Da lahko letos v regiji pričakujejo posamezne primere, je posvaril tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Kljub temu pričakuje, da bosta pogostost in moč teh primerov sčasoma začela upadati. »Konec prenašanja ebole na zahodu Afrike je dokaz, kaj lahko dosežemo, ko multilateralizem deluje, kot bi moral − mednarodno skupnost v skrbi za ljudi poveže z nacionalnimi vladami,« je Ban Ki Mun dejal v nagovoru generalne skupščine.

Najhujši izbruh ebole doslej

Kot smo v Delu že poročali, je konec leta 2013 družino v odmaknjeni gvinejski vasici nedaleč od tromeje z Liberijo in Sierro Leone doletela tragedija, ki je napovedala začetek najhujše epidemije ebole v zgodovini − komaj dveletni deček Emile, ki je v zelo kratkem času izgubil bitko z vročino, glavobolom in krvavo diarejo, je postal prva žrtev virusa hemoragične mrzlice.

Virus, ki začne svojo prisotnost kazati šele dva do 21 dni po okužbi, se je v nekaj mesecih razširil in prestopil meje ter dosegel tudi bolj poseljena mesta. Število okuženih je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone začelo strmo naraščati, mednarodne zdravstvene organizacije in tamkajšnje vlade pa so vse glasneje začele svariti pred epidemijo neslutenih razsežnosti.

Po uradnih podatkih WHO se je z virusom okužilo skoraj 29.000 ljudi, umrlo pa jih je 11.315, a resnično število smrtnih žrtev je najverjetneje višje, saj številnih najverjetneje niso evidentirali. Virus je najvišji krvni davek zahteval v Liberiji, kjer je umrlo 4809 od 10.675 okuženih, a so ukrepi oblasti naposled zavrli širjenje bolezni. V Sierri Leone, kjer se je z virusom okužilo 14.122 ljudi, je bila smrtnost nižja − umrlo je 3955 ljudi. V Gvineji so po podatkih WHO za smrtonosnim virusom ebole zboleli 3804 ljudje, umrlo pa jih je 2536.

Najbolj smrtonosen izbruh ebole je močno prizadel zdravstvene sisteme v omenjeni trojici držav in slabo vplival na njihovo gospodarstvo − po ocenah Svetovne banke gospodarska škoda v omenjeni trojici držav znaša dobri dve milijardi evrov. Na vrhuncu izbruha so bolnišnice v teh državah preplavili bolniki, marsikje pa so žrtve obležale kar na ulicah. Manjše število primerov je bilo tudi v Maliju, Senegalu in Nigeriji.

Medtem ko je po zahodu Afrike kosila smrt, se je po preostalem svetu širil strah. Zahodne vlade so ponudile le malo pomoči, dokler niso začeli zbolevati tuji humanitarni delavci, ki so se vračali v domovino na zdravljenje, kar je povzročilo paniko pred pandemijo. Nekatere države, med njimi ZDA, Velika Britanija in Francija, so na letališčih začele preverjati zdravstveno stanje prišlekov.

Počasen je bil tudi odziv Svetovne zdravstvene organizacije, zaradi česar se je nanjo usul plaz kritik. Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je marca lani v poročilu ostro obsodila počasen odziv in opozorila, da je za smrtonosno epidemijo krova »globalna koalicija neukrepanja«. WHO je zaradi pustošenja ebole pozneje spremenil določena pravila ravnanja in smernice v primerih epidemij, s katerimi naj bi bila organizacija bolje pripravljena na morebitne podobne katastrofe v prihodnosti.

Prijavi sovražni govor