Xi Jinping v OZN: Ženske pravice, skrite pod pazduho

Kitajska je pojem ženskih pravic razdelila na univerzalni in domači kontekst.

Objavljeno
28. september 2015 22.02
UN-ASSEMBLY/
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika

Takšen bi utegnil biti odnos med Kitajsko in ZDA, če bi po kakršnem koli že naključju na prihodnjih predsedniških volitvah zmagala Hillary Clinton. »Sramotno!« je vzkliknila na twitterju, potem ko je imel kitajski predsednik v New Yorku svoj govor o enakopravnosti med spoloma.

»Xi predseduje sestanku, ki so ga v ZN posvetili ženskim pravicam, hkrati pa preganja feministke!« Takoj nato je izbruhnil spletni vulkan. Ameriški in kitajski blogerji se očitno niso strinjali o tem, kaj so ženske pravice.

Medtem ko so se prvi zahvaljevali Clintonovi, ker je povzdignila glas v obrambo članic nevladne organizacije, ki so jih spomladi letos aretirali, ko so poskušale sprožiti akcijo proti spolnemu zlorabljanju žensk, so ji drugi besno odgovarjali: »Ne oglašaj se, dokler ne boš spravila pod nadzor svojega moža!«

S kitajske strani je bilo še več drugih šovinističnih odzivov, ki pa jih je mogoče pojasniti tudi s tem, da zaradi medijske cenzure velik del Kitajcev nič ne ve o petih ženskah, ki so marca letos končale za rešetkami, potem ko so poskušale z javnimi nastopi družbo opozoriti na pogoste spolne zlorabe v šolah, na delovnih mestih in v družinah.

Li Tingting, Wu Rongrong, Wan Man, Wei Tingting in Zhen Churan so po 37 dneh po plačilu varščine izpustili iz zapora, vendar pa so za kitajsko policijo še vedno ženske, »osumljene kriminala«, tako da so okoli njihovih domov okrepili policijsko stražo tudi v teh dneh, ko se v Svetovni organizaciji in na številnih drugih mestih zaznamuje obletnica konference ZN o ženskah, ki je pred natanko dvajsetimi leti potekala v Pekingu.

»V času, ko teži kitajsko ljudstvo k srečnemu življenju, imajo vse kitajske ženske priložnost pokazati, kar znajo, in uresničiti svoje sanje,« je izjavil Xi pred osemdesetimi voditelji držav in najvišjimi diplomatskimi predstavniki, ki so se zbrali na tej posebej sklicani seji.

A na Kitajskem vse ženske niso mogle proslaviti obletnice, posvečene njihovi enakopravnosti. Vlada nevladnim organizacijam ob tej priložnosti ni dovolila prirediti nikakršne javne prireditve, zato so kitajske feministke uporabile že dodobra izdelane načine »tihih protestov«, kot je prirejanje »seminarjev o ženski kulturi« s temami, ki ne dajejo z ničimer slutiti, da gre za ženske pravice in enakopravnost.

Sporočilo Hillary Clinton na twitterju je izzvalo burne odzive Kitajcev tudi zato, ker se pred okroglo obletnico ženske konference v krogih ZN postavlja vprašanje, kakšno vlogo naj bi Kitajska nasploh imela pri proslavljanju tega velikega dogodka, zato so partijska glasila njen komentar prikazala kot neposredni napad na kitajski položaj v Svetovni organizaciji.

Avtor uvodnika v Global Timesu se tako sprašuje, ali morda »Hillary posnema (Donalda) Trumpa, da bi si pridobila glasove«. Pri tem poudarja, da je ona za zdaj najmočnejša kandidatka za to najvišjo funkcijo, hkrati pa ga skrbi, s kakšnim bičem se bo spravila nad Kitajsko, če se bo vrnila v Belo hišo, tokrat kot prva predsednica v zgodovini ZDA.

A Xi Jinping je v središču ZN nadaljeval po isti poti, po kateri koraka Kitajska, vse odkar se je odločila, da bo pojem človekovih in nato tudi ženskih pravic razdelila na univerzalni in domači kontekst.

Tako je obljubil donacijo v vrednosti desetih milijonov dolarjev agenciji UN Women, da bi lahko pospešili izvajanje »Pekinških izhodišč«, ki so jih sprejeli pred dvajsetimi leti. Nato pa je bil nagrajen s ploskanjem, ko je napovedal, da bo Kitajska v prihodnjih petih letih pomagala državam v razvoju, da bodo lahko uresničile sto »zdravstvenih projektov« za ženske in otroke, da bo financirala sto programov izobraževanja deklic, da bo na izobraževalne tečaje na Kitajskem sprejela 30.000 žensk iz držav v razvoju in da bo v različnih revnih državah organizirala podobne tečaje za še 100.000 žensk.

Doma pa − tišina. Xi seveda ni niti omenil 71-letne Gao Yu, novinarke, ki od leta 2014 prestaja sedemletno zaporno kazen, na katero so jo obsodili zaradi »izdaje državnih tajnosti«. Ni pojasnil, zakaj je odvetnica Wang Yu julija letos dobesedno izginila, in to po tem, ko je sprožila kampanjo proti spolnemu zlorabljanju deklic v šolah. Njena družina ve samo to, da je »na skritem kraju« in da bodo proti njej po vsej verjetnosti vložili obtožnico zaradi »spodkopavanja države«.

Nekaj tednov po tem, ko je pet feministk prišlo iz zapora, je nekaj drugih aktivistk sprožilo novo kampanjo. Tekmovanje neobritih pazduh. Na spletu so objavile fotografije svojih poraslih pazduh in pri tem poudarile, da gre za vprašanje, kdo je lastnik ženskega telesa. Gre seveda za odpravo enega od številnih stereotipih o ženskah. Tu nekje pod pazduhami se torej skrivajo ženske pravice. Popršene z dezodorantom in kolonjsko vodo izgubijo vsak smisel celo sredi ZN.