Tiskane izdaje
Če bi bil Donald Trup po kakršnem koli naključju že v Beli hiši, bi kitajski predsednik Xi Jinping med bližnjim obiskom dobil McDonaldsov hamburger namesto slovesne večerje. »Dal bi mu dvojnega Big Maca,« je dejal milijarder v vlogi predsedniškega kandidata med enim od svojih številnih izbruhov sumničenj v zvezi s Kitajsko. »In dejal bi mu, da moramo preiti k delu, saj ne morete še naprej devalvirati (državne valute).«
Poleg 21 častnih salv pa je prav slovesna večerja ena od stvari, ki jih Xi pričakuje od predsednika Baracka Obame. Pa ne v tolikšni meri zaradi specialitet, ki mu jih bodo servirali, temveč predvsem zaradi potrditve tega, da ga Američan dojema kot enakopravnega partnerja.
Ni nujno, da imata predsednika enaka stališča do večine vprašanj, o katerih bosta razpravljala, vendar pa je Kitajska obsedena s tem, da si z Ameriko deli interese globalnih razsežnosti in da se nikoli ne preneha ponavljati, da so »kitajsko-ameriški odnosi danes najpomembnejših od vseh odnosov«. Da je svetovni mir odvisen prav od tega, ali se bo med Pekingom in Washingtonom vzpostavila harmonična dinamika splošno koristne medodvisnosti in vsaj tisto najmanjše možno zaupanje, ki je potrebno za ohranitev čezoceanskega ravnovesja.
Malo verjetno je, da bodo Trumpove obljube o krotitvi kitajskega zmaja v primeru, če bo zmagal na volitvah, vplivale na Xijev obisk ZDA, ki bo potekal od 22. do 28. septembra. Je pa jasno, da je kitajsko partijsko vodstvo že zabeležilo vsako njegovo izjavo in zdaj analizira, iz katerega dela ameriške zavesti izvira.
»Trump ni politik, še zlasti pa ni državnik,« pravi Liu Zhun, komentator časopisa Global Times. »Nič od njegove popularnosti ni bilo izpeljano iz političnih predlogov.« Se pa od vseh drugih razlikuje po tem, da govori tisto, česar si drugi ne drznejo izreči, pravi Liu, pa tudi po tem, da uničuje »politično korektnost«, tako da se »njegovi nastopi ujemajo z željami nekaterih volivcev«.
Kolikšen del Američanov sodi med te volivce, je temeljno vprašanje, ki mu mora Kitajska posvetiti veliko pozornost, in to ne glede na to, da je tako Liu Zhun kot večina drugih kitajskih analitikov prepričanih, da je Trumpova vselitev v Belo hišo za zdaj zgolj šala. »Ni pa šala to, da je Trump brezobzirno razkril in izzval probleme ameriške demokracije,« v svojem komentarju ugotavlja Liu. »Ne glede na to ali bo zmagal ali ne, v ljudstvu plahni upanje, ki ga vsebuje tisti 'can do' (lahko storim), ki ga obljubljajo številni politiki,« dodaja Liu.
Če bi Trump kot predsednik uresničil samo deset odstotkov vsega tistega, kar obljublja, bi izzval globalno trgovinsko vojno, ki bi posledično povzročila globalno recesijo in uničila številna delovna mesta. S temi besedami njegovo kampanjo ocenjuje David Rennie, dopisnik tednika The Economist iz Washingtona. Kitajci po drugi strani hladnokrvno zavračajo Trumpove grožnje, da bo uvedel 12-odstotne uvozne carine za kitajsko blago in da bo Kitajsko prisilil, »da se preneha poigravati z nami«. Z Renniejem se strinjajo samo glede tega, da temelji Trumpova priljubljenost na potrebi določenega dela Američanov, da bi se znova počutili kot državljani močne države, katere prevlade ne more nihče ogroziti.
Nekaj podobnega si želi tudi večina Kitajcev in prav zato je Xi Jinping verjetno najbolj priljubljen državnik po Mao Zedongu. Xi je namreč tisti, ki deli hamburgerje državnikom, s katerimi ima nerešene probleme in se na svojem obrazu prav nič ne boji pokazati tega, da je pripravljen Japonce postaviti na njihovo pravo mesto, z Rusijo pa imeti takšno partnerstvo, kakršno ustreza Kitajski, ne pa Ameriki.
Prav tako tudi ni šala, da se iz Trumpove kampanje občasno kaže ekonomski nacionalizem, v tem primeru ameriški, ki pa je pravzaprav povsem enak tistemu, ki se razvija tudi na Kitajskem.
Gre za nevarno demagogijo, ki počiva na obljubi, da lahko ena velika sila – katera koli od obstoječih – vse stori sama. Trditev, da močna država ni odvisna od nikogar, da ji ne bo nihče odrejal tečaja valute ali hitrosti izvajanja reform, vodi v deviacijo politične kampanje k temu, da se nič več ne obljublja boljšega življenja, temveč večji nacionalni ponos, kadar pride zaradi postavljanja zidov do znižanja življenjske ravni, osiromašenja dela prebivalcev ali gospodarskih sankcij.
Prav zaradi vsega tega, kar govori Trump, je pomembno, kako se bosta pogovarjala Xi in Obama. Seveda bo postavljena tudi vprašanja, kaj se dogaja s kitajsko borzo, bo prišlo do nadaljnje devalvacije juana in v kolikšni meri se bo dodatno upočasnila rast kitajskega gospodarstva. Bistvo častnih salv in slovesnih večerij je v tem, da se potrdi gospodarska, tržna in finančna soodvisnost velikih igralcev, ki je v 21. stoletju edini garant svetovnega miru.
