Za Kitajsko Slovenija ni majhna država

Na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani težav z ideološkimi nesoglasji ali vplivu kitajske oblasti na učni proces nimajo.

Objavljeno
20. avgust 2014 18.26
mpi*novo leto
Maja Jaklič, Delo.si
Maja Jaklič, Delo.si
Ljubljana − Na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani težav z ideološkimi nesoglasji ali vplivu kitajske oblasti na učni proces nimajo, pravi Danijela Voljč, direktorica inštituta, ki deluje na ekonomski fakulteti. Priznava, da so se ob odprtju inštituta ti dvomi sicer pojavili, a so se izkazali za neutemeljene.

»Osebno še nisem čutila pritiska, so pa določene stvari, v katere se ne vmešavam, in to je politika Kitajske v svetu,« pojasnjuje. Poudarja, da inštitut deluje bolj ali manj na ravni partnerskih univerz, njegov osnovni cilj pa je promocija kitajskega jezika in kulture ter spodbujanje boljših odnosov med državama. Kitajski partnerji ji še nikoli niso dali občutka, da je Slovenija mala država. »Kitajci so prepričani, da narod, ki ima svojo kulturo in jezik, ni majhen narod. Nikoli tudi nimam občutka, da so oni tako 'veliki',« pravi.

Na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani so najbolj ponosni na množičen odziv slovenskih osnovnih in srednjih šol -− kitajski jezik in kulturo spoznava že več kot 600 otrok in dijakov − ter študentov na fakultetah. Ker se zanimanje še povečuje, upajo, da bo kitajščina v šolah postala drugi obvezni jezik poleg angleščine, nemščine in francoščine. Direktorica inštituta je kot pomemben dosežek poudarila tudi odprtje lektorata na univerzi za tuje jezike v Pekingu, kjer se kitajski študentje učijo slovenščine. Zelo dober odziv je po njenih besedah doživela tudi kitajsko-slovenska zgodba Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, ki jo je napisala Huqin Wang, Kitajka, živeča v Sloveniji; pa tudi prevod skladbe slovenskega narodnozabavnega ansambla Modrijani Ti, moja rožica, ki je na Kitajskem hit.

Tudi gospodarskega sodelovanja je po besedah Voljčeve vse več, a državi še vedno nista tako močno povezani, kot bi lahko bili. Na Kitajskem je uspešnih veliko manjših slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo predvsem z informacijsko tehnologijo, med večjimi pa so Le-Tehnika, d. o. o., ki se na Kitajskem imenuje SinoSlo Technology Co ltd., Gorenje in Kolektor.

»Upam, da bomo v Sloveniji spoznali vrednost, ki jo imamo s Konfucijevim inštitutom, da se bodo odnosi med državama razvijali tako, kot so se med našimi šolami, torej dokaj enakopravno, in da bomo Slovenci dobili vedno več možnosti, da se uveljavimo na Kitajskem,« še dodaja Voljčeva.