Tiskane izdaje
Honkonžani so pogosto glasni, a redko agresivni. Tudi kadar gredo na ulične proteste, na semaforju počakajo na zeleno luč, ko hočejo prečkati cesto. Ko pa jim policija prši v oči poper, se Honkonžani razbesnijo in razglasijo, da se je začela »doba državljanske nepokorščine«.
To se je zgodilo v ponedeljek, dan po tem, ko je stalni komite kitajskega narodnega kongresa (najvišjega zakonodajnega telesa LR Kitajske) objavil odločitev o stopnji demokracije, ki bo dovoljena v Hongkongu leta 2017, ko bo nekdanja britanska kolonija proslavila dve desetletji od »konca stoletnega ponižanja«, kakor to doživljajo v Pekingu, in vrnitve v objem domovine.
Vendar je Peking namesto resnično svobodnih volitev, pogoj zanje bi bilo tudi svobodno kandidiranje za šefa lokalne vlade, postavil stroga pravila in ohranil neposredni nadzor nad izbiro kandidatov. Največ trije lahko kandidirajo in vsak od njih bo moral, da bo lahko sploh kandidiral, dobiti 50 odstotkov glasov »komiteja za nominacijo«, tega sestavlja 1200 članov, ki so večinoma predani partijskemu vrhu v Pekingu. Šef lokalne vlade, piše v odloku stalnega komiteja narodnega kongresa, mora biti domoljub. V kitajskem besednjaku to pomeni, da mora imeti rad partijo, še naprej pa se pod tem razume, da mora pravilno razumeti načelo »ena država – dva sistema«, se pravi, da je mora dati poudarek na »ena država«, in ne na »dva sistema«.
»Hongkong ni Ukrajina,« je v uvodniku opozorilo partijsko glasilo Global Times. »Če radikalne skupine mislijo, da igrajo dominantno vlogo v hongkonški politični reformi, jim bodo dejstva dala lekcijo.« Tudi Renmin Ribao izpostavlja, kako poskušajo nekateri v Hongkongu škoditi tamkajšnji tradiciji zakonov in družbenega reda. »Njihov cilj je omajati sistem in iz Hongkonga narediti neodvisno ali polodvisno politično entiteto,« je zapisano v uvodniku.
Zakonodajalci so bili še bolj eksplicitni. »Ker gre tukaj za dolgoročno blaginjo in stabilnost Hongkonga ter za suverenost, varnost in razvojne interese države, je treba k temu vprašanju pristopiti previdno in postopno,« piše v odločbi, objavljeni v nedeljo. »Odprto nominiranje kandidata za šefa lokalne vlade bi ustvarilo kaotično družbo,« je razložil Li Fei, namestnik glavnega tajnika stalnega komiteja narodnega kongresa. Hongkonški parlament mora zdaj samo še sprejeti odlok in čeprav poslanci prodemokratskih strank grozijo, da bodo z glasovi proti onemogočili dvetretjinsko večino in v praksi dali veto na vsiljen načrt iz Pekinga, so iz partijskega vrha že poslali opozorilo, da je to najboljša ponudba, ki jo Hongkong lahko dobi. Alternativa je še manj demokracije in še več nadzora.
Konec poti dialoga
»To je najbolj črn dan v demokratičnem razvoju Hongkonga,« je povedal Benny Tai Yiu-ting, eden od organizatorjev gibanja »Occupy Central« (Central je hongkonška četrt, kjer se nahajajo vse najpomembnejše finančne institucije, za katere udeleženci gibanja grozijo, da jih bodo blokirali, če Peking ne bo odobril popolne demokracije). »Pot dialoga se je končala in na koncu se je morala zgoditi okupacija Centrala.« Li Fei je v ponedeljek dopotoval v Hongkong, da bi razložil odločitev Pekinga, a pričakali so ga protesti. »Ne živimo v Severni Koreji!« so ponavljali prodemokratični aktivisti. Medtem ko so nekateri od njih nosili britanske zastave in s tem namigovali, da so bili celo kolonizatorji boljši, drugi pa prek besed »komunistična partija« narisali veliki X, je policija nekatere demonstrante popršila s poprom, kar je izzvalo še dodatni bes državljanov. »Skazene obljube!« so vpili nekateri od njih, ko so jih policisti vlekli stran.
Manjša skupina demonstrantov je na drugi strani nosila transparente z izrazi podpore Pekingu. »Nočemo konfrontacije,« so vpili. Hongkong je očitno globoko razdeljen na tiste, ki menijo, da je za demokracijo treba žrtvovati stabilnost, in na tiste, ki jih je groza tega, da bo njihovo mesto od zdaj središče neposlušnosti in upora. Odločitev Pekinga je pravzaprav začetek konca načela »ena država – dva sistema«.
Demokracija,
S prihodom Xi Jinpinga na oblast pa je bila demokracija razglašena za nezaželen dejavnik nestabilnosti in sredstvo za vplive iz tujine. Hongkongu ne bo nikoli dovoljeno svobodno izbirati svojega šefa vlade. Komu na svetu je med drugim še sploh pomembno, ali bo Peking držal obljubo, ki jo je dal Deng Thatcherjevi? Le kakšno zvezo imajo konjske dirke z demokracijo? Politični poskus je končan. Hongkonžani morajo izbrati med lažno demokracijo in resnično represijo.
